prosilec - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti

POVZETEK:

Organ je delno zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zaradi varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti, pri čemer se je prosilec pritožil zoper odločbo organa v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do dveh dokumentov, dostop do katerih mu je organ zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je v obravnavanem primeru izjema varstva osebnih podatkov pri obeh presojanih dokumentih podana le v delu zahtevanih dokumentov, in sicer pri podatkih, na podlagi katerih je posameznik določen oziroma določljiv. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-125/2020/3

Datum: 24. 7. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 1. 7. 2020, zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-38/2020/2 z dne 17. 6. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 1. 7. 2020 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 090-38/2020/2 z dne 17. 6. 2020, v delu, ki se nanaša na dokumenta »1. Delno poročilo o ekshumaciji v Barbara rovu – september in oktober 2016« in »Preliminarno poročilo o arheoloških-antropoloških delih na območju vojnega grobišča Barbara rov v Hudi jami ob zaključku del v letih 2016 in 2017«, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v elektronski obliki še:

• 1. Delno poročilo o ekshumaciji v Barbara rovu – september in oktober 2016, na način, da v dokumentu prekrije naslednje podatke:

∙ na uvodni strani (pod fotografijo) imeni, priimka in znanstveni naziv fizičnih oseb;

∙ na 1. strani pod naslovom »Poročilo o arheološkem delu v Barbara rovu za september in oktober 2016« ime in priimek fizične osebe;

∙ na 1. strani v drugem odstavku besedila pod naslovom »1. Prenos posmrtnih ostankov« ime, priimek in znanstveni naziv fizične osebe;

∙ na 4. strani pod naslovom »Poročilo o antropološkem delu v Barbara rovu za september in oktober 2016« ime, priimek in znanstveni naziv fizične osebe;

• Preliminarno poročilo o arheoloških-antropoloških delih na območju vojnega grobišča Barbara rov v Hudi jami ob zaključku del v letih 2016 in 2017, na način, da v dokumentu prekrije naslednje podatke:

∙ na uvodni strani (pod fotografijo) imeni in priimka ter znanstveni naziv fizičnih oseb;

∙ na 2. strani v prvem odstavku pod naslovom »1. UVOD« imena, priimke in znanstvene nazive fizičnih oseb;

∙ na 2. strani v prvi vrstici drugega odstavka pod naslovom »2. Prenos posmrtnih ostankov iz kostnice« ime, priimek in znanstveni naziv fizične osebe;

∙ pod vsemi fotografijami navedbo fotografa;

∙  slike 3, 6 in 8;

∙ na 10. strani v drugem odstavku besedilo od »Med temi izstopa srajca z etiketami …« pa do zadnjega stavka tega odstavka;

∙ sliki 9 in 10;

            ∙ na 19. strani pod grafoma 1 in 2 ime in priimek fizične osebe;

∙ na 21. strani pod grafom 3 ime in priimek fizične osebe;

∙ na 22. strani pod grafom 4 ime in priimek fizične osebe;

∙ na 23. strani pod grafom 5 ime in priimek fizične osebe;

∙ na 24. strani pod grafom 6 ime in priimek fizične osebe.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 27. 5. 2020 zahteval dostop do vseh dokumentov v spisu št. 351-4/2016, in sicer v elektronski obliki.

Organ je z odločbo št. št. 090-38/2020/2 z dne 17. 6. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil zahtevo prosilca, in sicer na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe najprej navedel določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, prvega in drugega odstavka 5. člena ZDIJZ. Nadalje je navedel, da organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na katero od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ter je le-te tudi povzel. Če organ zahtevo delno ali v celoti zavrne, mora po drugem odstavku 22. člena ZDIJZ o tem izdati pisno odločbo. Organ je upoštevaje navedeno ugotovil, da je prosilec 27. 5. 2020 vložil pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu s 16. členom ZDIJZ, ki vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih določa 17. člen ZDIJZ. Organ je tako zaradi varstva osebnih podatkov in podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, prekril podatke v skeniranih dokumentih v zadevi št. 351-4/2018, saj bi razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je pri tem izpostavil določbo 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[1]. Zahtevo za dostop do dokumentov št. 351-4/2016/12 in št. 351-4/2016/30 je zavrnil, ker sta bila zaradi napake pri knjiženju stornirana, zahtevo za dostop do dokumenta št. 351-4/2016/24 pa je zavrnil, ker vsebuje zapise, ki jih je potrebno varovati tudi po smrti posameznika zaradi pravice do pietete. Na podlagi 35. člena Ustave Republike Slovenije[2] država varuje pravico do telesne in duševne celovitosti posameznika, njegovo zasebnost in osebnostne pravice. Nekatere človekove pravice in temeljne svoboščine ter dostojanstvo se varujejo tudi po smrti posameznika. Zaradi tega je organ dolžan zaščiti pieteto umrlih, njihovo čast in integriteto. Delno je zavrnil tudi dostop do dokumenta št. 351-4/2016/64, v katerem je zavedena vsa predana dokumentacija po uspešno opravljenem tehničnem pregledu, in sicer v točki 2. Preliminarno poročilo o arheoloških-antropoloških delih v Hudi jami – Barbara rov ob zaključku del v letih 2016 in 2017, ker vsebuje podatke, ki jih je treba varovati tudi po smrti posameznika zaradi pravice do pietete. Na podlagi navedenih razlogov je tako organ delno zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, ker gre za podatke, ki predstavljajo izjemo po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 1. 7. 2020, in sicer glede dokumentov št. 351-4/2016/24 in št. 351-4/2016/64. Ne strinja se z razlogi organa, da so izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Meni, da organ ni zadostno obrazložil svoje odločitve, ne v meritornem (vsebinskem) smislu, zakaj in kako bi prišlo do kršitve pravice do pietete, če bi se razkrili zahtevani podatki, pa tudi ne kakšna poslovna skrivnost naj bi bila v dokumentih. Obrazložitev tako po njegovem mnenju v glavnem vsebuje le črkobralsko navajanje zakonodaje, ne pa meritorne obrazložitve predmetne odločitve. Obrazložitev je torej vsebinsko nezadostna. Prosilec je zato predlagal IP, da:

• v skladu z drugim odstavkom 251. člena ZUP odpravi izpodbijano odločbo organa prve stopnje in izda svojo odločbo s spremenjenim izrekom na način, da se na podlagi poslane zahteve za pridobitev informacij javnega značaja dovoli prosilci dostop do dokumentov 24 in 64, zadeve št. 351-4/2016, ter se predmetne dokumente v skladu s predhodno poslano zahtevo posreduje v skenirani obliki na naveden elektronski naslov;
• podredno pa, da IP v skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP odpravi odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-38/2020/5 z dne 9. 7. 2020, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil predmetne dokumente zadeve št. 351-4/2016.

Pritožba je delno utemeljena.

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu glede dostopa do dokumentov št. 351-4/2016/24 in št. 351-4/2016/64.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da so izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja (gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija se nahaja v materializirani obliki). Sporno v obravnavanem primeru je, ali so zahtevani podatki prosto dostopni oziroma, ali je organ pravilno zavrnil dostop do zahtevanih informacij na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov.

IP poudarja, da je bila, glede na pritožbene razloge, predmet presoje IP izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na dokumenta 1. Delno poročilo o ekshumaciji v Barbara rovu – september in oktober 2016« (v nadaljevanju: 1. Delno poročilo) in »Preliminarno poročilo o arheoloških-antropoloških delih na območju vojnega grobišča Barbara rov v Hudi jami ob zaključku del v letih 2016 in« (v nadaljevanju: Preliminarno poročilo).

1. Izjema po 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na varovane osebne podatke. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme napotuje na določbe veljavnega zakona o varstvu osebnih podatkov.

Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov)[3]. Splošna uredba o varstvu podatkov tako predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1. V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Po določilu člena 4(1) navedene uredbe pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje navedeno je IP z vpogledom v 1. Delno poročilo ugotovil, da ta obsega določene osebne podatke, ne predstavljajo pa vsi podatki varovanih osebnih podatkov, kot je to z izpodbijano odločbo zmotno presodil organ. IP je tako ugotovil, da se v predmetnem dokumentu nahajajo podatki o imenu, priimku in znanstvenem nazivu avtorjev poročila, in sicer:

- na uvodni strani (pod fotografijo);

- na 1. strani pod naslovom »Poročilo o arheološkem delu v Barbara rovu za september in oktober 2016«;

- na 1. strani v drugem odstavku besedila pod naslovom »1. Prenos posmrtnih ostankov«;

- na 4. strani pod naslovom »Poročilo o antropološkem delu v Barbara rovu za september in oktober«.

Poročilo obsega opis nalog, ki se nanašajo na prenos posmrtnih ostankov iz kostnice, izkopavanje v jašku in iznos posmrtnih ostankov, izločanje desnih stegnenic v kostnici ter antropološko analizo posmrtnih ostankov iz jaška. Opise nalog spremljajo numerični podatki, pri katerih pa ne gre za osebne podatke. Prilogi 1. Delnega poročila sta Priloga 1 - seznam posmrtnih ostankov iz kostnice – stanje z dne 20. 10. 2016 in Priloga 2 – seznam posmrtnih ostankov iz jaška (2016).

Tudi Preliminarno poročilo obsega določene osebne podatke posameznikov in tudi pri tem dokumentu ne predstavljajo vsi podatki varovanih osebnih podatkov, kot je to z izpodbijano odločbo presodil organ. IP je ugotovil, da se v predmetnem dokumentu nahajajo podatki o imenu, priimku in znanstvenem nazivu posameznikov, individualna podoba posameznikov, podatki o posamezniku med odkritimi predmeti, pa tudi posamezni odkriti predmeti, na podlagi katerih bi lahko posameznik bil določljiv, in sicer:

- na uvodni strani (pod fotografijo) imena in priimka ter znanstveni naziv navedenih fizičnih oseb;

- na 2. strani v prvem odstavku pod naslovom »1. UVOD« imena, priimki in znanstveni nazivi navedenih fizičnih oseb;

- na 2. strani v prvi vrstici drugega odstavka pod naslovom »2. Prenos posmrtnih ostankov iz kostnice« ime, priimek in znanstveni naziv fizične osebe;

- pod fotografijami navedba fotografa;

- individualne podobe posameznikov na »Slika 3«, »Slika 6« in »Slika 8«;

- na 10. strani v drugem odstavku v besedilu »Med temi izstopa srajca z etiketami« pa do zadnjega stavka tega odstavka;

- »Slika 9«, vključno z zapisom spodaj;

- »Slika 10«, vključno z zapisom spodaj;

- na 19. strani pod grafoma 1 in 2 ime in priimek fizične osebe;

- na 21. strani pod grafom 3 ime in priimek fizične osebe;

- na 22. strani pod grafom 4 ime in priimek fizične osebe;

- na 23. strani pod grafom 5 ime in priimek fizične osebe;

- na 24. strani pod grafom 6 ime in priimek fizične osebe.

Poročilo sicer obsega opis prenosa posmrtnih ostankov iz kostnice in ekshumacijo posmrtnih ostankov iz jaška ter pripravo desnih stegnenic za morebitne DNK analize, pa tudi numerične podatke. Prilogi Preliminarnega poročila sta Priloga 1 – seznam predaje posmrtnih ostankov Pogrebnemu podjetju Maribor d.d. in Priloga 2 – seznam posmrtnih ostankov iz jaška.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je takšna obdelava skladna z zakonodajo. ZDIJZ sam po sebi namreč ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti.[4] Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). V obravnavanem primeru IP ni znana pravna podlaga, na podlagi katere bi bilo razkritje predhodno navedenih osebnih podatkov zakonito. Na podlagi teh podatkov so namreč posamezniki določeni oziroma določljivi (osebni predmeti). IP je tako ugotovil, da je v obravnavanem primeru izjema varstva osebnih podatkov podana v delu zahtevanih dokumentov ter da je organ glede tega dela pravilno odločil, ko je zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem IP pripominja, da iz samega Preliminarnega poročila (stran 16 zgoraj) izhaja, da gre za primer množičnega grobišča, pri katerem individualizacija posmrtnih ostankov ni možna.

IP po uradni dolžnosti druge izjem od dostopa do zahtevanih podatkov, za katere je odločil, da so prosto dostopni, ni ugotovil. Ugotoviti namreč gre, da so zahtevani podatki nastali na podlagi javnega naročila organa in da je Pogodba za rudarska dela pri izkopu posmrtnih ostankov v jašku I. – na območju vojnega grobišča Barbara rov v Hudi jami in priprava vseh posmrtnih ostankov za prevoz ter njihov pokop v Mariboru z izvajalcem javno objavljena na spletnih straneh Portala javnih naročil[5]. V skladu z navedeno pogodbo (12. člen) je moral izvajalec del organu kot naročniku poročati, pa tudi izročiti vso potrebno dokumentacijo. V predmetni pogodbi so javno dostopni tudi podatki o podizvajalcih.

Glede načina seznanitve pa IP pripominja, da je prosilec sicer zahteval posredovanje zahtevanih informacij v skenirani obliki na elektronski naslov, vendar ZDIJZ določa kot eno od oblik posredovanja elektronski zapis, ki pa nujno ne predstavlja posredovanja dokumentov na elektronski naslov prosilca, saj posredovanje »elektronskega zapisa« obsega tudi posredovanje fizičnega nosilca podatkov, kjer so podatki zabeleženi v elektronski obliki.

1. Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP tako zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do določenih zahtevanih podatkov, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji v tem delu napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP delno ugodil pritožbi prosilca in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v delu, ki se nanaša na 1. Delno poročilo o ekshumaciji in Preliminarno poročilo, delno odpravil in v tem delu sam odločil o zadevi, Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu dokumentov, v katerem se nahajajo varovani osebni podatki, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[6] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo.

[2] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a.

[3] Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016.

Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 127, 23. 5. 2018).

[4] Npr. odločba IP št. 090-118/2011/4 z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodba Upravnega sodišča, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014.

[5] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=164468

[6] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.