prosilec - PS Logistika d.o.o.

POVZETEK:

Zavezanka je kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavrnila dostop do zahtevanih pogodb, računov in drugih dokumentov, ki so bili podlaga za izplačila družbi C.., ki so razvidna iz spletne aplikacije Erar.si, na katera se sklicuje prosilec v zahtevi. IP je v pritožbenem postopku sledil razlogom zavezanke, da pogodbe o prevozu stvari, ki bi bila podlaga za predmetna  izplačila nima. Glede računov in nalogov pa je IP presodil, da ti že pojmovno ne pomenijo pravnih poslov in kot taki ne morejo predstavljati informacije javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4. a. člena ZDIJZ. Gre za pri njih za podatke, ki so nastali na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma so z njimi neposredno povezani, vendar je IP ugotovil, da za njihovo razkritje ni podan javni interes v smislu drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevani dokumenti (računi in nalogi) torej niso informacije javnega značaja, ki bi jih bil zavezanec dolžan prosilcu posredovati na podlagi določb ZDIJZ. Zato je IP prosilčevo pritožbo zavrnil, ob tem pa popravil napačno stališče zavezanca, da ZDIJZ v zvezi z informacijami javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom ne ločuje pravnih poslov, ki se nanašajo na podporne dejavnosti poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom, od pravnih poslov, ki so povezani s t.i. osnovno dejavnostjo poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom, ki jo izvaja na trgu.

ODLOČBA:

Številka: 09021-1/2020/7

Datum: 2. 6. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega, četrtega in šestega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 5. 4. 2020, zoper pisni odgovor družbe PS Logistika, logistične storitve, d. o. o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana., (v nadaljevanju: zavezanka), št. 1/1 /1/2020 z dne 2. 4. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 5. 4. 2020 zoper zavrnilni odgovor družbe PS Logistika, logistične storitve, d. o. o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana št. 1/1 /1/2020 z dne 2. 4. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je z elektronskim dopisom z dne 31. 3. 2020 na podlagi ZDIJZ od zavezanke zahteval, da mu v elektronski obliki posreduje dokumente (pogodbe, račune,…) glede izplačil podjetju C…. Navedel je, da gre za 6 izplačil od oktobra lani do sedaj v skupni vrednosti 5. 294, 80 EUR, kot je razvidno iz spletne strani Erar.si. Poleg tega je zahteval tudi dokumentacijo glede izplačila podjetju C…. s strani podjetja B…

Zavezanka je, na podlagi drugega odstavka 26. a člena ZDIJZ, prosilcu odgovorila z elektronskim dopisom, št. 1/1 /1/2020 z dne 2. 4. 2020, s katerem je prosilčevo zahtevo za dostop do pogodb, računov in dokumentacije o izplačilu podjetju C…., zavrnila. V razlogih je najprej navajala, da je ona (in pred tem k njej pripojena družb B….) po 1. a členu ZDIJZ zavezani poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Dalje se je sklicevala na 4. člena ZDIJZ in navajala, da pogodba v materializirani obliki ni bila sklenjena, oz. tak dokument ne obstaja, zato je zahtevo v tem delu zavrnila. V nadaljevanju odgovora pa je navajala podredne razloge za zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov. Sklicevala se je na prvo alinejo prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ in navajala, da namen ZDIJZ ni v nadzoru javnosti nad kakovostjo in rentabilnostjo poslovanja organa na trgu oziroma nadzoru uspešnosti zavezančevega nastopanja na prostem trgu – v tem delu je treba poslovnim subjektom pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava priznati polno svobodo gospodarske pobude. Namen ZDIJZ je v nadzoru javnosti nad gospodarnostjo zavezančevega ravnanja pri poslovanju za »interne« potrebe. Tak namen zakonodajalca tudi jasno izhaja iz obrazložitve k predlogu ZDIJZ-C (EVA 2013-1711-0053 z dne 3. 10. 2013). Pojasnjuje, da se zahtevani podatki nanašajo na konkretne posle v zvezi z njeno poslovno stranko pri opravljanju njene osnovne dejavnosti (49.100 Železniški potniški promet 49.200 Železniški tovorni promet 49.410 Cestni tovorni promet....), to je dejavnosti, ki jo opravlja na trgu. Kot taki ne sodijo v sfero podpornih dejavnosti zavezanke, ki bi jih bilo mogoče šteti za informacije javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ in ne izpolnjujejo pogojev za obstoj informacije javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ. Nato pa v nadaljevanju navaja, da iz previdnosti še pojasnjuje, da četudi bi konkreten posel, v zvezi s katerim prosilec zahteva vpogled v račune, spadal v domet informacij javnega značaja, prosilec ne bi bil upravičen do vpogleda v zahtevane račune. Slednji bi tako predstavljali informacije iz drugega odstavka 4. a člena ZDIJZ, za katerih razkritje je potrebno, da je podan prevladujoči javni interes. Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, mora biti izkazan konkreten javni interes za razkritje in zgolj konkretni razlogi za konkreten primer so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže sicer varovane informacije. Razlogov, zaradi katerih je treba zahtevane dokumente zaradi prevladujočega javnega interesa šteti za informacije javnega značaja zavezanke, pa prosilec ni navedel. Tudi iz tega razloga se dostop do zahtevanih informacij zavrne. Na koncu še dodaja, da predstavljajo zahtevani podatki, njeno poslovno skrivnost.

Prosilec je zoper pisni odgovor zavezanke pri IP vložil pritožbo z dne 5. 4. 2020. Navajal je, da je zavrnitev njegove zahteve v celoti neutemeljena. Direktor zavezanke (ki je bil prej direktor B…, dokler je obstajala) je zavrnitev najprej utemeljeval s tem, da sploh nimajo nobene pogodbe s podjetjem C…., kar je nenavadno, saj jim mesečno nakazujejo sredstva. Zavezanka se neutemeljeno sklicuje na namen ZDIJZ in zatrjuje, da zahtevani podatki niso podatki iz "sfere podpornih dejavnosti družbe" (ki naj bi edini bili informacija javnega značaja), ampak gre za posel "opravljanja osnovne dejavnosti zavezanca". Takšna interpretacija določb 4. in 4a. člen ZDIJZ po mnenju prosilca ni pravilna. Dalje navaja, da ne verjame, da bi državna podjetja sodelovala pri svoji osnovni dejavnosti z ostalimi podjetji brez pogodbe, sploh če naj bi šlo za prevoz blaga ali potnikov. Glede navedb, da ne gre za informacije javnega značaja, ker to ni v javnem interesu, pa prosilec navaja, da Pošta Slovenije kot lastnik PS Logistika d.o.o., kljub monopolu v državi, uspe "pridelati" izgubo na koncu poslovnega leta, zato je vsekakor v javnem interesu izvedeti več o poslovanju in nepravilnih odločitvah takih državnih podjetij in kdo poravnava te izgube. Glede končnih navajanj zavezanke, da so podatki poslovna skrivnost, pa prosilec navaja, da Zakon o poslovnih skrivnostih določa, da javne informacije (kot so tudi informacije javnega značaja) ne morejo biti poslovna skrivnost. Poleg tega poudarja, da je zahteval podatke za izplačila nekaj tisoč evrov javnih sredstev od podjetja v državni lasti, ki ima nekaj milijonski letni promet, tako da očitno s tem nima namena in tudi noče nikomur škodovati. Na koncu navaja, da verjame, da podjetje nima vseh dokumentov za tako trditev, kot to zahteva drugi odstavek 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti.

Prosilčeva pritožba je pravočasna, dovoljena in vložena s strani upravičene osebe.

IP je z dopisom, št. 09021-1/2020/3 z dne 11. 5. 2020, seznanil zavezanko s prosilčevo pritožbo in jo pozval na predložitev morebitnih dokumentov, ki bi lahko bili predmet zahteve, na predložitev ustrezne dokumentacije, iz katere izhaja, da so predmetni dokumenti poslovna skrivnost oziroma na pojasnilo, zakaj predstavljajo poslovno skrivnost, na opredelitev do pritožbenih navedb ter k pojasnilu, ali se zavrnilni odgovor nanaša tudi na dokumente družbe B…

Zavezanka je IP odgovorila z dopisom z dne 25. 5. 2020. Z njim je posredovala tudi račune in naloge za prevoz, na podlagi katerih so bila izvedena plačila zavezanca in družbe B…. družbi C…., na katera se nanaša zahteva prosilca. Pojasnila je, da pogodbe s podjetjem C… nima sklenjene. Poslovno sodelovanje med njima namreč, tako kot tudi z drugimi izvajalci cestnega prevoza za zavezanca, poteka zgolj na podlagi posameznih telefonskih naročil, na podlagi katerih se izstavijo nalogi za prevoz. Vztraja pri stališčih iz zavrnilnega odgovora, in sicer, da zahtevane informacije izhajajo iz konkretnih poslov in pomenijo izvajanje njene osnovne dejavnosti. Poslovno sodelovanje s podjetjem C… se nanaša na dejavnost cestnega tovornega prometa, ki je ena izmed osnovnih registriranih dejavnosti, ki jih zavezanka opravlja na trgu (slednje je jasno razvidno iz družbene pogodbe, prosto dostopne na spletni strani AJPES-a). Informacije, ki izhajajo iz nalogov ter računov, izkazujejo podatke o strankah zavezanke, blagu, ter opravljenih prevozih, ter s tem nedvomno presegajo namen razkritja informacij subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kot ga zasleduje zakon. V tem delu namreč niti ne gre več za informacije o pravnih poslih, ki se nanašajo na izdatke, temveč gre za informacije iz sklenjenih poslov s strankami zavezanke, ki pa niso zajeti v obseg informacij javnega značaja. Sklicuje se na prakso IP v zadevah, št. 0902-2/2014/2 z dne 09.06.2014 ter št. 090-141/2015/27 z dne 06. 06. 2017, iz katere naj bi izhajalo, da informacije, ki se nanašajo na opravljanje osnovne dejavnosti subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na trgu navzven tj. dejavnosti iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti, ne sodijo med informacije javnega značaja. Dalje navaja, da gre pri zahtevanih informacijah, če jih je mogoče upoštevati kot informacije javnega značaja, kvečjemu za informacije iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, za razkritje katerih je potreben obstoj prevladujočega javnega interesa, kar pa za predmetne informacije ni mogoče trditi, saj razkritje slednjih ne bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju pomembnih dejstev za širšo javnost, ki se nanašajo na temeljne vrednote, kot je na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. Dalje še utemeljuje, da se zahtevane informacije nanašajo na njeno poslovanje z dobavitelji kot tudi strankami, pri čemer bi razkritje le-teh huje škodovalo njenemu konkurenčnemu položaju na trgu. Doseženi pogodbeni pogoji iz poslov z dobavitelji ter strankami so za zavezanko izjemnega pomena za uspešno poslovanje družbe, posledično se zavezanka redoma zavzema za dosego čim ugodnejših pogojev poslovanja. Razkritje pogodbenih pogojev, oziroma konkretnih cen dobavitelja, ki bi bile jasno razvidne iz zahtevane dokumentacije, bi tako lahko vplivalo na preostale dobavitelje, kot tudi na konkurenčne kupce, ki bi pri dobavitelju izvajali pritisk za sklenitev poslov pod enakimi pogoji. Posledično bi slednje znatno oslabilo pogajalsko pozicijo zavezanke ter zmanjšalo njeno konkurenčno prednost, s čimer bi se tudi povečali njeni stroški. Prav tako bi z razkritjem strank v glede opravljenih storitev, kot so razvidni iz nalogov za prevoz, zavezanka izgubila zaupanje strank (slednje bi se v primeru razkrivanja informacij o sklenjenih poslih, lahko preusmerile k drugemu izvajalcu, ki ni zavezanec po ZDIJZ). Ob sklicevanju na četrti odstavek v povezavi s tretjim odstavkom 6. a člena zavezanec navaja, da bi razkritje zahtevanih dokumentov huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Poudarja, da imajo zadevne informacije zanj tržno vrednost. Pojasnjuje, da sicer nima sprejetih posebnih aktov, ki bi zadevne informacije opredeljevali kot poslovno skrivnost, nenazadnje namreč štejejo pogoji poslovanja že po običajnem poslovanju gospodarskih družb za poslovno skrivnost, vendar sta tako zavezanka kot poslovni partner s slednjimi ravnala na način, da sta z zadevnimi informacijami seznanila zgolj tisti kader, ki je le-te nujno potreboval pri delu, pri čemer so se slednji tudi zavedali narave zadevnih informacij ter prepovedi njihovega razkrivanja. Posledično meni, da zadevne informacije izpolnjujejo vse predpostavke poslovne skrivnosti. Na koncu je še pojasnila, da se zavrnitev dostopa nanaša tudi na zahtevano dokumentacijo glede izplačil s strani podjetja B…., katerega univerzalni pravni naslednik je zavezanka.

Ker mora v formalnem postopku dostopa do informacij javnega značaja organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa in mora v postopek torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku, je IP, na podlagi prvega odstavka 7. člena, prvega in drugega odstavka 9. člena ter 44. člena ZUP, že pred prejemom zavezankinega odgovora z dne 25. 5. 2020, z dopisom, št. 09021-1/2020/4 z dne 11. 5. 2020, s pritožbo prosilca seznanil družbo C…. in jo, v postavljenem roku, pozval k morebitni priglasitvi stranske udeležbe.

IP je odgovor družbe C…. prejel 20. 5. 2020. Z njim je naslovljena družba sporočila, da ne vstopa v postopek kot stranska udeleženka. V nadaljevanju dopisa sicer podaja navedbe v zvezi z zahtevano dokumentacijo, ki pa so, glede to, da predmetna oseba ni stranska udeleženka v tem postopku, brezpredmetne in jih IP ni upošteval pri svoji odločitvi. 

K I. točki izreka:

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je zavezankin odgovor z dne 2. 4. 2020, v skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ, obravnaval kot zavrnilno odločbo.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Iz prosilčeve zahteve z dne 31. 3. 2020 izhaja, da se ta nanaša na posredovanje dokumentov (pogodb, računov, ipd.), ki so bili podlaga za šestih izplačil zavezanke podjetju C…od oktobra 2020 do marca 2020, v skupni vrednosti 5. 294, 80 EUR, in izplačila družbe B…. (univerzalni pravni prednik zavezanke) podjetju C…., v septembru 2019, v višini 329, 40 EUR.

Med strankama ni sporno, da je zavezanka poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in tako, na podlagi 1. a člena ZDIJZ[1], zavezana za posredovanje informacij javnega značaj, kot jih določa 4. a člen ZDIJZ. Sporno pa je, ali dokumenti, ki so bili podlaga za navedena izplačila, predstavljajo informacije javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ in, če, ali so prosto dostopne.

Zavezanka je v zavrnilnem odgovoru navajala, da nima sklenjene pogodbe s podjetjem C…., ki bi bila podlaga za navedena izplačila, zato je iz tega razloga primarno zavrnila prosilčevo zahtevo. Podredno je podala še druge razloge, in sicer, da se zahtevani podatki nanašajo na pravne posle iz njene dejavnosti na trgu, in tako ne gre za informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ. Poleg tega pa tudi ni podan javni interes, ki se zahteva za posredovanje podatkov, oziroma informacij iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, hkrati pa naj bi navedeni podatki predstavljali njeno poslovno skrivnost. Po pozivu je zavezanka IP posredovala račune in naloge, ki so bili podlaga za predmetna izplačila zavezanke in podjetja B… podjetju C…. in pojasnila, da pogodbe z podjetjem C…. nima sklenjene, ker z njo posluje na podlagi posameznih telefonskih naročil, ki so podlaga za izstavitev nalogov za prevoz. IP ni našel razlogov, da zavezanki glede neobstoja takšne pogodbe z družbo B…ne bi verjel. Zavezanka je namreč na poziv IP posredovala račune in naloge, ki so bili podlaga za predmetna izplačila. IP je z vpogledom v te dokumente ugotovil, da se zneski na njih ujemajo z zneski in datumi izplačila zavezanke in podjetja B…. podjetju C…., ki jih navaja prosilec v svoji zahtevi in ki so objavljeni na javno odstopni, spletni aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji (erar.si), na katero se je skliceval tudi prosilec v svoji zahtevi. Polege tega IP poudarja, da presoja, ali bi zavezanka takšno pogodbo morala imeti ali ne, ni v njegovi prisotnosti, prav tako tudi tega zavezanki ne more naložiti. Ob tem pa IP pojasnjuje, da niti Obligacijski zakonik[2] (v XIII. Poglavju), niti specialni predpis, tj. Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu[3] (ZPPCP-1), glede obličnosti pogodb o prevozu stvari oziroma tovora ne zahtevata pisne oblike. Ta je namreč eksplicitno določna le pri pogodbah o prevozu potnikov (4. člen ZPPCP-1). IP zato ne dvomi v resničnost zavezankinih izjav glede neobstoja pogodbe o prevozu tovora med zavezanko (oziroma pred tem podjetjem B… in podjetjem C…., ki bi bila podlaga za izplačila, na katera se nanaša prosilčeva zahteva. Posledično IP prosilčeve pritožbene navedbe, ki se nanašajo na obveznost sklenitve pisne pogodbe za predmetne prevoze, zavrača kot neutemeljene.

Izhajajoč iz navedenega je predmet presoje IP torej sedem nalogov in sedem računov zavezanke in njenega univerzalnega pravnega prednika, družbe B…. za prevoz tovora, ki so bili podlaga za izplačila družbi C…. za obdobje, ki ga navaja prosilec v zahtevi (od septembra 2019 do marca 2020).

Zavezanka je dostop do predmetnih nalog in računov v prvi vrsti zavrnila s sklicevanjem na stališče, da zahtevane informacije izhajajo iz konkretnih pravnih poslov, ki se nanašajo na opravljanje njene osnovne dejavnosti, tj. na dejavnost cestnega tovornega prometa in ne na podporne dejavnosti zavezanke in zato kot take niso zajete v obsegu informacij javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom. Glede tega stališče se IP strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da takšna interpretacija 4. a člena ZDIJZ ni pravilna. Predmetna določba ZDIJZ namreč pravnih poslov, ki jih določa kot informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prva, ne razlikuje po nadaljnjih kriterijih. Relevantno pri ugotavljanju, ali gre za pravni posel, ki ustreza kriterijem 4. a člena ZDIJZ, je vsebina pravnega posla. Povedano drugače, 1. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ ne ločuje pravnih poslov, ki se nanašajo na podporne dejavnosti poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom, od pravnih poslov, ki so povezani s t.i. osnovno dejavnostjo poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom, ki jo izvaja na trgu. Takšno stališče izhaja tudi iz primerljive prakse IP, ki je npr. v odločbah št. 0902-9/2014 z dne 5. 8. 2014, št. 0902-8/2014 z dne 3. 9. 2014 in št. 0902-11/2019 z dne 14. 1. 2020 zavezancem med drugim naložil posredovanje določenih podatkov iz pogodb o avtorskih in drugih intelektualnih storitvah, pri čemer dejavnosti zavezancev ni delil na osnovne in podporne dejavnosti. Odločba IP št. 0902-9/2014 z dne 5. 8. 2014^[4] je bila tudi potrjena s sodbo Upravnega sodišča RS št. II U 317/2014-12 z dne 19. 8. 2015^[5] ter s sodbo in sklepom Vrhovnega sodišča št. X Ips 312/2015 z dne 28. 11. 2018,^[6] kar pomeni, da tudi upravno sodna praksa pritrjuje zgoraj navedenemu stališču IP glede razlage 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Ne nazadnje pa v prid navedenemu stališči IP govori tudi dejstvo, da so od sredine oktobra 2014 na spletni strani Uprave Republike Slovenije za javna plačila, na podlagi določbe 10. a člena ZDIJZ, prikazane vse transakcije zavezancev, pri čemer ni razlikovanja med osnovnimi in podpornimi dejavnostmi zavezancev, kar še dodatno kaže na to, da z vidika vprašanja, ali gre za informacijo javnega značaja, takšna delitev ni relevantna.

IP je tako v nadaljevanju ugotavljal, ali predmetni nalogi in računi ustrezajo definiciji informacije javnega iz 4.a člena ZDIJZ.

Pri zavezanki kot poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po 1.a členu ZDIJZ so informacije javnega značaja namreč le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno navaja, in sicer:

1. informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (1. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ):

- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali

- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali

- sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali

- druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;

2. informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje (2. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ);

3. informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka istega člena (drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ).

V zvezi s prvo točko zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, IP ugotavlja, da predmetni nalogi in računi že pojmovno ne pomenijo sklenjenega pravnega posla, hkrati pa tudi po vsebini ne predstavljajo sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca. Račun namreč predstavlja izvirno knjigovodsko listino, ki izkazuje konkreten poslovni dogodek in kot tak ne ustreza definiciji pravnega posla in s tem informaciji javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ[7]. Nalog za prevoz pa predstavlja listino, ki na področju transportne dejavnosti vsebuje vse pomembne informacije o tistem, ki tak nalog daje. V tem obsegu ne predstavlja npr. prevozne pogodbe, ampak je le »nosilec« vseh informacij, ki so bile predhodno (ustno) dogovorjene. Izhajajoč iz tega, tudi predmetni nalogi ne ustrezajo definiciji pravnega posla in s tem informacije javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

Sodijo pa računi in nalogi, kot je podredno navajala že zavezanka, med informacije, ki so nastale na podlagi pravnih poslov pri prve alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ oziroma so z njimi neposredno povezane. Te informacije je mogoče obravnavati kot informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj ustrezajo definiciji v delu, v katerem govori o informacijah, ki so nastale na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma je z njimi neposredno povezana. Vendar pa so te informacije prosto dostopne ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona le v primeru, če je za njihovo razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

Zavezanka je v zavrnilnih razlogih navajala, da takšen prevladujoč javni interes za razkritje teh podatkov ni podan. Prosilec pa je na drugi strani podal razloge, na podlagi katerih je menil, da je razkritje zahtevanih informacij v javnem interesu, predvsem z vidika prikaza izgube zavezankinega lastnika (…) ob koncu poslovnega leta. IP v zvezi z navedenimi argumenti meni, da na ta način, prevladujočega javnega interesa za razkritje podatkov ni mogoče utemeljevati. Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, namreč ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za razkritje konkretnih dokumentov oziroma delov dokumenta. Torej, zgolj konkretni razlogi za konkreten primer so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže sicer varovane informacije. Prosilec v obravnavanem primeru ni navedel utemeljenih konkretnih razlogov, zaradi katerih je treba zahtevane dokumente zaradi prevladujočega javnega interesa šteti med informacije javnega značaja zavezanke, hkrati pa tega prevladujočega javnega interesa ob preučitvi pritožbene zadeve in zahtevanih dokumentov ni zaznal niti IP. Pri tem IP še enkrat poudarja, da se javni interes za razrijte informacij nanaša na konkreten podatek in ne more izhajati iz splošne ocene o slabem poslovnem izidu zavezanke ali celo njenega lastnika. Določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ je namreč dopustno uporabiti le v izjemnih primerih. Javni interes bi bil močnejši le, če bi bile ogrožene take vrednote, kot so na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi ali če bi grozila neposredna škoda za premoženje večje vrednosti. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS, med drugim iz sodb, št. I U 1488/2011, I U 1992/2010 in I U 54/2017. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 4.a člena v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni. Ne da bi bil za razkritje predmetnih računov in nalogov podan prevladujoči javni interes, o njih  tako ni mogoče govoriti kot o informacijah javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ.

Glede na vse navedeno, je IP ugotovil, da je zavezankin zavrnilni odgovor sicer zakonit, vendar je v zvezi s predmetnimi računi in nalogi delno obrazložen z napačnimi razlogi. Zato je IP v odločbi navedel pravilne razloge in pritožbo, na podlagi tretjega odstavka 248.čelna ZUP, zavrnil in odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

K II. točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] To izhaja tudi iz podatkov v Registru zavezancev za informacije javnega značaja (https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/6894330000/2020-06-01).

[2] Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631.

[3] Uradni list RS, št. 126/03, 102/07 in 49/11 – ZPCP-2C.

[4] Objavljena na spletni strani: https://www.ip-rs.si/ijz/novinarka-katja-svensek-dnevnik-nova-kbm-2375/?tx_jzdecisions_pi1%5Bsearch%5D=1&tx_jzdecisions_pi1%5Bsword%5D=0902-9%2F2014.

[5] Objavljena na spletni strani: http://www.sodisce.si/usrs/odlocitve/2015081111389221/.

[6] Objavljena na spletni strani: http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/2015081111425291/.

[7] Stališče, da računi ne predstavljajo informacije javnega značaja v smislu 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ izhaja tudi iz odločb IP, npr.  št. 090-140/2018, 0902-9/2018, 0902-5/2016.