prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do komunikacije med predstavnikoma  PP Grosuplje in PU Ljubljana v zvezi z obravnavanjem konkretne prometne nesreče, ker z dokumentom ne razpolaga. Prosilec je v pritožbi vztrajal, da organ z dokumentom razpolaga, zato je IP pozval organ, da posreduje dokumente s prilogami, ki jih je navedel prosilec in da še dodatno pojasni okoliščine poteka obravnavane prometne nesreče oz. prekrška z vidika komunikacije med  predstavnikoma PP Grosuplje  PU Ljubljana, kar je bilo predmet presoje v postopku po ZDIJZ. Organ je odgovoril, da do elektronske komunikacije med predstavnikom PP Grosuplje in predstavnikom PU Ljubljana ni prišlo. Prav tako je IP z vpogledom v predložene dokumente ugotovil, da tovrstna komunikacija ni zavedena, IP tako ni imel razloga, da ne bi sledil odločitvi organa, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, prosilec pa ni posredoval podatkov, ki bi izkazovali nasprotno. IP je  ob tem še dodal,  da v postopku po ZDIJZ ni upravičen presojati pravilnosti in zakonitosti vodenja in odločanja v prekrškovnem postopku, ki je v pristojnosti organa,

ODLOČBA:

Številka: 090-74/2020/5

Datum: 25. 5. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …(dalje prosilec) z dne 30. 4. 2020, zoper odločbo z dne 10. 4. 2020, št. 090-27/2020/3 (206-4), Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 14. 2. 2020 v okviru odgovora na dopis organa št. 0900-2/2020/4 (3E1-04), na podlagi ZDIJZ zahteval, da mu organ posreduje fotokopijo dokumenta, ki je nastal pri komunikaciji med in predstavnikom PU Ljubljana in se nanaša na obravnavo prekrškovne zadeve. Istočasno je zahteval fotokopijo vseh zadev, kjer se ta dokument nahaja v fizični obliki, kakor tudi fotokopijo vseh zadev, kjer se podatki iz tega dokumenta uporabljajo.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 10. 4. 2020, št. 090-27/2020/3 (206-4), s katero je zahtevo prosilca zavrnil.

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca, določbe ZDIJZ ter navedel, da je preveril, ali razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva. Ugotovil je, da je komunikacija med in predstavnikom PU Ljubljana potekala ustno, zato pisne dokumentacije ni. Organ je tako ugotovil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Na podlagi navedenega je organ odločil, kot izhaja iz prve točke izreka izpodbijane odločbe oz. zahtevo zavrnil, saj organ z zahtevano informacijo javnega značaja ne razpolaga oziroma zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja. Stroški postopka niso nastali.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 30. 4. 2020, v kateri je povzel odločitev organa in navedel, da je obrazložitev odločitve presplošna, ker iz nje ni razvidno, katera dejanja je uradna oseba organa opravila z namenom ugotovitve pravilnega dejanskega stanja in na podlagi katerih odločilnih dejstev uradna oseba šteje, da pisne dokumentacije ni. Odločitve se s takšno obrazložitvijo ne da preizkusiti. Prosilec je prepričan, da pisna komunikacija obstaja v elektronski obliki in se nahaja kot priloga dokumenta v zadevi, ki jo je na PU Ljubljana obravnavala Služba direktorja PU Ljubljane, kateri je bil v vednost odstopljen tudi dokument PU Ljubljana št. 2602- 35/2019/7 (3E22-05) z dne 19. 7. 2019. Ta dokument je nastal na podlagi pisnega predloga prosilca za vložitev obdolžilnega predloga z dne 31. 5. 2019. V njem pa so navedene tudi okoliščine, ki kažejo na sum nevestnega dela v službi. Te okoliščine je nedvomno preverjala ta služba v ločenem postopku od prekrškovnega postopka. V podkrepitev prepričanju prosilca, da pisni dokument obstaja, je navedel dejstvo, da je tudi PU Ljubljana pred sprejemom svoje odločitve o vložitvi obdolžilnega predloga zahtevala od Generalne policijske uprave »ustrezno« mnenje glede 2. odstavka 111. člena Zakona o pravilih cestnega prometa. O takšnem zahtevku je PU Ljubljana obvestila prosilca z dopisom št. 2602-35/2019/4 ( 3E22-05) z dne 26. 6. 2019. To pa kaže, da je na na PU Ljubljana uveljavljena praksa, da se pred prekrškovno odločitvijo pridobi ustrezno pisno mnenje organa, torej Generalne policijske uprave. Generalna policijska uprava te pristojnosti nima, zato je takšno ravnanje nezakonito in nestrokovno. Prosilec je v nadaljevanju pritožbe opisal in se opredelil do poteka obravnave prometne nesreče z dne 10. 11. 2018, kar za postopek po ZDIJZ ni relevantno, zato IP teh navedb ni povzel. Prosilec je zaključil, da je prepričan, da pri organu obstaja dokument, katerega fotokopijo zahteva. Prav tako meni, da je upravičen do fotokopij vseh zadev, kjer se ta dokument nahaja v fizični obliki, kakor tudi do fotokopij vseh zadev, kjer se podatki iz tega dokumenta uporabljajo, kot izhaja iz zahtevka z dne 14. 2. 2020. Prosilec je navedel, da je ugotovil številna zavajanja s strani policije in celo lažno ustvarjanje okoliščin, ki izključujejo obravnavo prometne nesreče, zato utemeljeno sklepa, da je PU Ljubljana oziroma Policija namenoma navedla, da dokument ne obstaja, čeprav njegov obstoj pozna in prikriva.

Organ je z dopisom z dne 11. 5. 2020, številka: 090-27/2020/5 (206-04), poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba pravočasna, vložena po upravičeni osebi in dovoljena.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj je predmet zahteve komunikacija znotraj organa. Sporno pa je vprašanje, ali organ z dokumentom razpolaga. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je komunikacija potekala ustno, zato zahtevana informacija ne obstaja v obliki dokumenta. Nasprotno pa prosilec vztraja, da dokument obstaja in pri tem zatrjuje, da se zahtevani dokument nahaja kot priloga dokumenta v zadevi, ki jo je na PU Ljubljana obravnavala Služba direktorja PU Ljubljane, kateri je bil v vednost odstopljen tudi dokument PU Ljubljana št. 2602- 35/2019/7 (3E22-05) z dne 19. 7. 2019.

IP je zato v konkretnem postopku primarno ugotavljal, ali je pri zahtevani informaciji izpolnjen kriterij materializirane oblike v skladu z opredelitvijo informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

V skladu z načelom materialne resnice in z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 14. 5. 2020 organ pozval, da predloži spis zadeve in torej tudi dokument PU Ljubljana št. 2602- 35/2019/7 (3E22-05) z dne 19. 7. 2019 z vsemi prilogami, na katere se sklicuje prosilec in da še dodatno pojasni okoliščine poteka obravnavane prometne nesreče oz. prekrška z vidika komunikacije med in predstavnikom PU Ljubljana, kar je predmet presoje v postopku po ZDIJZ. IP je ob tem, glede vprašanja kriterija materializirane oblike, ki se nanaša na morebitna »elektronska sporočila oz. elektronsko korespondenco«, organ opozoril na sodbo Upravnega sodišča RS z opr. št. I U 1551/2011 z dne 18.1.2012, iz katere izhaja, da samo dejstvo, da je predmet presoje v postopku po ZDIJZ »elektronska komunikacija«, ne pomeni nujno avtomatičnega zaključka, da ne gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, oziroma da je ugotovitev, ali gre za poslovno ali zasebno komunikacijo eden izmed odločilnih argumentov, ko govorimo o tajnosti občil po 37. členu Ustave RS. Seveda pa je slednje mogoče ugotavljati šele, če elektronska pošta obstaja in je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja  z informacijami seznanjena oz. z njimi razpolaga.

Organ je na poziv IP odgovoril z dopisom z dne 19. 5. 2020, št. 090-27/2020/9 (206-04), v katerem je navedel, da v prilogi pošilja dokument PU Ljubljana št. 2602- 35/2019/7 (3E22-05) z dne 19. 7. 2019. Organ je še pojasnil, da je preveril, ali obstaja elektronska korespondenca med iz PP Grosuplje in predstavnikom PU Ljubljana, kot to zatrjuje prosilec. Ugotovljeno je bilo, da pomočnik komandirja elektronske korespondence nima. V tistem obdobju je bil pomočnik komandirja premeščen v drugo enoto, zato so bile njegove zadeve na računalniku brisane. Hkrati je organ za elektronsko korespondenco zaprosil tudi PU Ljubljana, ki je poslala odgovor, da do tovrstne komunikacije med pomočnikom PP Grosuplje in predstavnikom PU Ljubljana ni prišlo.

IP je vpogledal v dokument št. 2602- 35/2019/7 (3E22-05) z dne 19. 7. 2019 in ugotavlja, da ne vsebuje nobene priloge, prav tako omenjena komunikacija v navedenem dokumenti ni zavedena, niti ni opredeljena v »povezanih« dokumentih. Glede na navedeno IP pritožbenim navedbam prosilca ne more slediti. 

IP tako nima razloga, da ne bi sledil odločitvi organa, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, prosilec pa ni posredoval podatkov, ki bi izkazovali nasprotno. IP ob tem še dodaja, da v postopku po ZDIJZ ni upravičen presojati pravilnosti in zakonitosti vodenja in odločanja v prekrškovnem postopku, ki je v pristojnosti organa, kar predlaga prosilec. V pritožbenem postopku po ZDIJZ je presoja vezana izključno na ugotovitev, ali zahtevan dokument obstaja. Druge pristojnosti IP, v zvezi s presojo kriterija materializirane oblike, v pritožbenem postopku nima, zato se IP tudi ni opredeljeval do drugih pritožbenih navedb.

Ker pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati, je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka