prosilec - Ministrstvo za zunanje zadeve

POVZETEK:

Novinar se je pritožil na zavrnilni odgovor organa, potem ko ni dobil celovitih informacij. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da pritožba ni dovoljena, saj organ ne razpolaga z dokumentacijo, ki bi izkazovala podatke, na podlagi katerih je bil pripravljen izpodbijani odgovor na novinarsko vprašanje.

ODLOČBA:

Številka: 090-73/2020/4

Datum: 25. 5. 2020

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US in 67/19 – odl. US; v nadaljnjem besedilu ZMed), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) in prvega odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 30. 4. 2020, zoper zavrnilni odgovor Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), z dne 22. 4. 2020 (in ponovno 24. 4. 2020), v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednji

S K L E P:

1. Pritožba prosilca zoper zavrnilni odgovor Ministrstva za zunanje zadeve z dne 22. 4. 2020 (in ponovno 24. 4. 2020) se zavrže.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 14. 4. 2020 po elektronski poti na organ naslovil novinarsko vprašanje, katere obveznosti ima minister … po tem, ko je zapustil državni zbor, tj. med 12h in do konca dneva.

Organ je prosilcu 22. 4. 2020 odgovoril, da je imel minister za zunanje zadeve, …, 14. 4. 2020 vnaprej načrtovane delovne obveznosti, zato ga je skladno z normativno podlago na seji delovnih teles DZ zastopal državni sekretar. Prosilec je 24. 4. 2020 organu postavil dodatno vprašanje, katere delovne obveznosti so to bile in še isti dan prejel odgovor, da so bile delovne obveznosti … povezane z opravljanjem njegove funkcije, ministra za zunanje zadeve.

Prosilec je 30. 4. 2020 zoper zavrnilni odgovor vložil pritožbo, saj je prejeta odgovora razumel kot zavrnilni odgovor oz. kot informacije, ki niso celovite. Zahteval je resnične in celovite informacije.

Organ po prejemu pritožbe odgovora ni nadomestil z novim, zato jo je z dopisom, št. 0912-1/2020/3 z dne 5. 5. 2020, odstopil v reševanje IP. Dopisu je priložil še pojasnilo prosilcu z dne 5. 5. 2020, ter novinarski vprašanji in odgovora.

Pritožba ni dovoljena.

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in ZMed (tako prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). Organ je na novinarsko vprašanje, katere delovne obveznosti je imel minister za zunanje zadeve, odgovoril, da so bile delovne obveznosti … povezane z opravljanjem njegove funkcije ministra za zunanje zadeve, kar je IP štel kot zavrnilni odgovor. Ta se skladno z osmim odstavkom 45. člena ZMed šteje za zavrnilno odločbo.

IP je primarno opravil preizkus, ali so izpolnjeni formalni pogoji za reševanje zadeve, torej ali je pritožba dovoljena, ali jo je vložila upravičena oseba in ali je pravočasna.

Po devetem odstavku 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva.

Ker je po navedenem členu pritožba dovoljena le takrat, ko odgovor na novinarsko vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, tj. že ustvarjenega dokumenta, je prvotno vprašanje tega pritožbenega postopka, ali takšen dokument v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ tudi obstaja. Iz definicije informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena v povezavi s 1. členom ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: (1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, (2) organ mora z njo razpolagati in (3) nahajati se mora v materializirani obliki. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

IP je z dopisom, št. 090-73/2020/2 z dne 7. 5. 2020, pozval organ, da pošlje dokumente, iz katerih izhaja odgovor na vprašanje prosilca z dne 14. 4. 2020 (oz. 24. 4. 2020). Zaprosil je za njihovo posredovanje v izvorni obliki (brez izločanja morebitnih varovanih podatkov), ne glede na to, v kakšni obliki se nahajajo (npr. zapis, zaznamek, zabeležka ipd.), ne glede na način zapisa (natipkano, ročno napisano), ne glede na nosilec (elektronsko, na papirju, v zvezku ipd.).

Organ je v dopisu, št. 0912-1/2020/5 z dne 12. 5. 2020, pojasnil, da ne razpolaga z dokumentacijo, ki bi izkazovala podatke, na podlagi katerih je bil pripravljen izpodbijani odgovor na novinarsko vprašanje. Ob tem je dodal še, da je delovni proces v tajništvu Kabineta ministra zaradi kriznih razmer v tistem obdobju potekal tako, da tajnica ministra ni vodila njegovega koledarja, temveč se jo je z obveznostmi ministra seznanilo le po potrebi, ko je morala kaj v zvezi s posamezno obveznostjo tudi storiti (npr. najaviti goste). Minister za zunanje zadeve si je v takratnem obdobju, tudi za 14. 4. 2020, sam vodil svoje obveznosti, po njegovi izjavi si jih praviloma ni beležil nikamor.

Navedeno pomeni, da tretji pogoj za obstoj informacije javnega značaja, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, ni izpolnjen, zato pritožba prosilca ni dovoljena. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ (in s tem tudi po ZMed), niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve (oz. postavitve novinarskega vprašanja) niso imeli. IP pri tem ni imel utemeljenih razlogov, da ne bi verjel organu, da z dokumenti, iz katerih bi izhajal odgovor na novinarsko vprašanje, ne razpolaga.

Tako je IP zaključil, da se pritožba prosilca na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP zavrže (1. točka izreka tega sklepa). Pritožba namreč ni dovoljena, ker odgovor na vprašanje ne izhaja iz dokumenta, s katerim bi organ razpolagal.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka tega sklepa). Ta sklep je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščen plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka