prosilec - Zonzani d.o.o.

POVZETEK:

Organ je prosilki zavrnil dostop do zahtevanih podatkov za določenega psa, ker po njegovem mnenju ne gre za informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ. Organ je namreč o dostopu odločil kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilka zahteva dokumentacijo, ki se nanaša na oskrbo zapuščene živali, kar nedvomno sodi med naloge iz delovnega področja organa, opravljene v okviru izvajanja javne službe. Ker gre obravnavanem primeru za podatke, ki so nastali v okviru izvajanja javne službe organa, in ker predmet zahteve niso varovani osebni podatki, je IP odločil, da gre za prosto dostopne podatke. IP je tako pritožbi prosilke ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-70/2020/6

Datum: 26. 5. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka) z dne 20. 4. 2020, zoper obvestilo ZONZANI, veterinarstvo, oskrba in nega ter hotel za hišne živali, d.o.o., Jarmovec 5, 3222 Dramlje (v nadaljevanju: organ), z dne 6. 4. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilke z dne 20. 4. 2020 se ugodi in se obvestilo ZONZANI, veterinarstvo, oskrba in nega ter hotel za hišne živali, d.o.o., z dne 6. 4. 2020, odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilki v elektronski obliki naslednje dokumente, ki se nanašajo na psa po evidenčni št. 01270:

• dokument o prevzemu živali v zavetišče, na način, da prekrije podatke o številki čipa ter podpisa najditelja in prevzemnika živali;
• evidenčni karton z dne 10. 1. 2020, na način, da prekrije podatke o številki čipa in o veterinarju;
• dokument z dne 10. 1. 2020, na način, da prekrije podatke o številki čipa in o veterinarju;
• dokument organa z dne 5. 2. 2020, na način, da prekrije podatke o številki čipa in o veterinarju;
• račun št. 2020-00035 z dne 6. 2. 2020.«.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilka je z zahtevo z dne 27. 2. 2020 zahtevala podatke o psu po evidenčni številki 02170, in sicer o statusu psa (oddan ali evtanaziran), kopijo kartoteke (brez čipa in potnega lista) in račun, ki je bil izstavljen. Podatke je zahtevala v e-zapisu.

Organ je v zvezi z zahtevo posredoval prosilki odgovor z dne 6. 4. 2020, iz katerega izhaja, da je organ seznanil prosilko z anonimizirano odločbo Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju: URSVHVVR), št. U066172-1346/2019/7 z dne 13. 1. 2020, dostop do ostalih informacij javnega značaja pa je zavrnil, ker po njegovem mnenju ne gre za informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ. Organ je namreč o dostopu odločil kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: subjekt pod prevladujočim vplivom). Dodal je, da je prosilka zahteva dostop do podatkov, ali je bil pes oddan ali evtanaziran, pri čemer ima v obeh primerih zavetišče kot lastnik psa zakonsko pooblastilo, da se na podlagi lastne diskrecije odloči, ali bo psa oddalo ali evtanaziralo in ne gre za podatek v javnem interesu. Enako velja tudi za kopijo kartoteke. Po njegovem mnenju prosilka ni upravičena niti do vpogleda v račun, ki je bil izstavljen občini, saj je bila naročnik storitve URSVHVVR, pri čemer nosi stroške postopka v celoti stranka, torej prejšnji lastnik. Navedeno pomeni, da ne gre za razpolaganje v breme javnih sredstev, pač pa končni stroški bremenijo lastnika, ki mu je bila žival trajno odvzeta.

Prosilka je zoper dopis organa vložila pritožbo. V pritožbi je najprej povzela postopanje organa v predmetni zadevi, glede same odločitve pa je navedla, da ni zahtevala nobenih osebnih podatkov ali podatkov, ki bi bremenili kakšno osebo, ampak izključno podatke o psu po evidenčni št. 01270. Mnenja je, da se organ izmika in skriva informacije, zato prosi IP za pregled dokumentacije in ugoditev njeni pritožbi.

Ker je prosilka vložila pritožbo z dne 20. 4. 2002 neposredno pri IP, jo je IP odstopil organu v preizkus, z dopisom št. 092-35/2020/2 z dne 20. 4. 2020.

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 23. 4. 2020, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente iz predmetne kartoteke, razen računa. Na poziv IP z dne 6. 5. 2020 je organ posredoval  dne 8. 5. 2020 še račun št. 2020-00035 z dne 6. 2. 2020. Pojasnil je tudi, da je bil odvzeti pes nameščen v zavetišče na podlagi odločbe URSVHVVR, št. U066172-1346/2019/7 z dne 13. 1. 2020.

Pritožba je utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija obvestilo organa, s katerim ji je bil zavrnjen dostop do zahtevanih podatkov o statusu psa po evidenčni številki 02170 (ali je bil oddan ali evtanaziran), dokumentov kartoteke (brez čipa in potnega lista) ter računa, ki je bil izstavljen.

IP najprej pojasnjuje, da je štel obvestilo organa kot zavrnilno odločbo. Obvestilo namreč obsega odločitev organa in utemeljitev odločitve z navedbo pravne podlage, prav tako tudi pouk o pravnem sredstvu ter podatke o prosilki in organu. Povedano drugače, obvestilo organa ima po vsebini značaj zavrnilne odločbe, čeprav sam akt ni bil izdan v predpisani obliki in z vsemi sestavnimi deli upravne odločbe v smislu tretjega odstavka 210. člena ZUP.[1] Ob tem pa je mogoče ugotoviti tudi, da je organ izdal obvestilo, ker je štel, da sodi kot zavezanec po ZDIJZ med subjekte pod prevladujočim vplivom, za katere ZDIJZ določa, da v primeru zavrnitve dostopa do zahtevanih informacij pošljejo prosilcu le pisni odgovor (26.a člen).

Ker je v obravnavanem primeru sporno, ali zahtevani podatki sodijo med informacije javnega značaja, se je IP v nadaljevanju najprej opredelil do pojma informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da je delovno področje organa eden izmed treh pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni pri opredelitvi informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Povedano drugače, v obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti oziroma podatki razpolaga v materializirani obliki, sporno pa je, ali jih je mogoče šteti v delovno področje organa v okviru njegove zavezanosti po ZDIJZ.

Organ kot izvajalec javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali sodi med organe, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, o čemer je IP že odločal[2]. IP tako izpostavlja drugi odstavek 27. člena Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju: ZZZiv)[3], ki določa, da je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Zagotovitev zavetišča je torej obvezna lokalna javna služba, kar pomeni, da je vsaka občina dolžna zagotoviti izvajanje te javne službe. Nadalje iz drugega odstavka 31. člena ZZZiv izhaja, da se zapuščeno žival namesti v zavetišče na območju občine, kjer je bila najdena, oziroma v zavetišče, s katerim ima ta občina sklenjeno pogodbo. Ugotoviti je torej, da zavetišče, na katerega občina s pogodbo prenese izvajanje dela ali vseh nalog javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, postane izvajalec javne službe, torej izvajalec javnopravnih nalog. Iz samih nalog, ki jih občine s pogodbami prenašajo na organ (npr. izvajanje dejavnosti oskrbe in namestitve zapuščenih živali), izhaja, da posamezne občine na organ prenašajo izvajanje javne službe, saj gre za naloge, ki vsebinsko pomenijo izvajanje javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, kot je le-ta urejena v ZZZiv. V tem okviru organ nedvomno sodi med zavezance po ZDIJZ po 1. členu kot izvajalec javne službe in torej ni zavezanec po 1.a členu ZDIJZ, kot subjekt pod prevladujočim vplivom. Kot subjekti pod prevladujočim vplivom se namreč po ZDIJZ štejejo gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava, pri čemer te osebe javnega prava v pravni osebi zasebnega prava, ki ni gospodarska družba, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, nastopajo kot ustanovitelji. V obravnavanem primeru nedvomno ne gre za takšno situacijo, saj gre za povsem zasebno družbo.

IP je vpogledal tudi v Register zavezancev za informacije javnega značaja[4], iz katerega izhaja, da je organ vpisan v register kot zavezanec na podlagi prve alineje prvega odstavka 3.b čl. ZDIJZ – kot izvajalec javne službe, ki ni javno podjetje ali oseba javnega prava, na podlagi pogodbe o izvajanju dejavnosti oskrbe in namestitve zapuščenih živali za leto 2020, št. 344-0001/2020 z dne 20. 1. 2020. Organ pa je sicer navedel, da ima z različnimi občinami sklenjenih 26 pogodb.

V obravnavanem pritožbenem postopku torej prosilka zahteva dokumentacijo, ki se nanaša na oskrbo zapuščene živali, kar nedvomno sodi med naloge iz delovnega področja organa, opravljene v okviru izvajanja javne službe. URSVHVVR je organ določila za izvajalca prevoza, namestitve in oskrbe odvzetega psa (2. točka izreka odločbe št. U066172-1346/2019/7 z dne 13. 1. 2020), odločba pa je bila izdana v okviru nadzorstva organa po ZZZiv (prvi odstavek 42. člena). IP je tako zaključil, da so glede zahtevanih dokumentov izpolnjeni vsi trije kriteriji za obstoj informacije javnega značaja.

Dejstvo namreč je, da se zahteva prosilke nanaša na področje, ki je urejeno z javnopravnimi predpisi. Ustava Republike Slovenije[5] določa, da zakon ureja varstvo živali pred mučenjem (tretji odstavek 72. člena). Predmetni zakon tako med drugim ureja odgovornost ljudi za zaščito živali, postopek, pravice in obveznosti v primerih, ko gre za zapuščene živali, pa tudi nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona ter kazenske sankcije za kršitelje določb (1. člen ZZZiv). In dejstvo je, da organ zagotavlja zavetišče za zapuščene živali, kar predstavlja v skladu z ZZZiv izvajanje javne službe, kot že predhodno utemeljeno. Dejstvo pa je tudi, da se kot zapuščena žival v skladu z 31. točko 5. člena ZZZiv šteje tudi hišna žival, ki je bila odvzeta, kot je bilo v obravnavanem primeru. Upoštevaje navedeno so po mnenju IP tako irelevantne navedbe organa, da je z odločbo URSVHVVR postal lastnik psa in da ima kot lastnik psa zakonsko pooblastilo, da se na podlagi lastne diskrecije odloči, ali bo psa oddal ali evtanaziral, kar po mnenju organa pomeni, da ne gre za podatek v javnem interesu. IP pri tem izpostavlja dejstvo, da sta tudi primera oddaje in usmrtitve odvzete oziroma zapuščene živali zakonsko urejena. Nadalje pa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zavetišča za zapuščene živali, sprejem in oddajo živali, pogoje za namestitev in oskrbo živali, evidence ter veterinarsko‑sanitarni red zavetišč ureja še Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (v nadaljevanju: Pravilnik)[6]. V skladu s Pravilnikom mora imetnik zavetišča voditi ustrezne evidence (prvi odstavek 21. člena). Pravilnik tako določa tudi podatke, ki se morajo najmanj vpisati v evidenco ob sprejemu v zavetišče, kot so npr. zaporedna številka vpisa v evidenco, opis in fotografija živali, navedba, ali gre za najdeno, odvzeto ali oddano žival, … (drugi odstavek 21. člena). V četrtem odstavku 21. člena pa določa tudi, da mora imeti vsaka žival kartoteko, ki mora poleg podatkov iz evidence, vsebovati določene podatke, med drugim kopijo odločbe, s katero je bila žival odvzeta, če gre za odvzeto žival, o zdravstvenem stanju živali ob sprejemu in o veterinarski oskrbi, pa tudi o zdravljenju živali, morebitni sterilizaciji oziroma kastraciji, kroničnih boleznih ali poškodbah ter o značaju oziroma obnašanju živali (odnos do ljudi in drugih živali, čistoča, prehrambene navade, lajanje, morebitna agresivnost, plašnost in drugo).

V tej zvezi IP izpostavlja tudi stališče Vrhovnega sodišča[7], po katerem je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo. Iz sodne prakse torej izhaja nujnost konkretne povezave med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog in pooblastil, kar dodatno utemeljuje odločitev IP v obravnavani zadevi. Takšna interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, izvajalci javne službe in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog oziroma glede njihovega izvrševanja javnih funkcij.

Predmet presoje IP so bili, glede na predmet prosilkine zahteve in pritožbe, naslednji dokumenti:

• dokument o prevzemu živali v zavetišče (obsega podatke o evidenčni št. živali, podatke o prevzemu živali od URSVHVVR, fotografijo živali, izjavo in podpis najditelja ter podatke o prevzemniku živali);
• evidenčni karton z dne 10. 1. 2020 (obsega podatke o evidenčni št. živali, uro in datum sprejema, št. čipa, ime in opis živali, starost, spol, zdravstveno stanje, evidenco dnevnih pregledov in podatke o veterinarski oskrbi);
• dokument organa z dne 10. 1. 2020 (obsega podatke o evidenčni št. živali, vrsti in spolu, št. čipa, fizikalnem pregledu in diagnozo ter podpis veterinarja);
• dokument organa z dne 5. 2. 2020 (obsega podatke o evidenčni št. živali, vrsti in spolu živali, št. čipa, anamnezi, fizikalnem pregledu in diagnozi);
• račun št. 2020-00035 z dne 6. 2. 2020 (podatki o stroških storitev organa), izdan URSVHVVR.

Ob tem IP poudarja, da predmet zahteve prosilke niso bili podatki o številki čipa, potnem listu in prav tako ne varovani osebni podatki. Slednje je prosilka izrecno poudarila v pritožbi. IP tako dostopa do teh podatkov ni presojal.

Ker gre obravnavanem primeru za podatke, ki so nastali v okviru izvajanja javne službe organa, in ker predmet zahteve niso varovani osebni podatki, je IP odločil, da gre za prosto dostopne podatke. Ob tem IP poudarja, da podatki o izstavitelju in podpisniku računa niso varovani, ker gre za direktorja organa. Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, niso varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah[8], Zakona o Poslovnem registru Slovenije[9] in Zakona o sodnem registru[10].

IP pa pripominja tudi, da je prosilka zahtevala »račun, ki je bil izstavljen« in ne račun, ki je bil izdan občini, kot je to ocenil organ. Ker je bil račun izstavljen v okviru izvajanja javne službe, je irelevantno, ali je oziroma bo URSVHVVR po založitvi sredstev izterjala povračilo stroškov od prejšnjega lastnika.

Upoštevaje predmet zahteve in ugotovitve IP v obravnavanem primeru je IP v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[11] odločil o delnem dostopu do posameznih podatkov oziroma dokumentov. ZDIJZ namreč določa, da pooblaščena oseba organa izloči informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. V skladu s prvim odstavkom 19. člena Uredbe pa je mogoče posamezne informacije izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:

- na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki,

- v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.

IP ob tem še poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, v skladu z namenom zakona.

Glede na to, da je prosilka izrecno navedla, da želi prejeti zahtevane podatke na e-naslov, se IP opredeljuje še do načina seznanitve do zahtevanih podatkov v skladu z ZDIJZ. Prosilec ima, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, zaradi česar organ praviloma nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Prosilka je zahtevala dokumente v elektronski obliki, zato je organ dolžan to upoštevati. Tudi če se zahtevana dokumentacija na nahaja v elektronski obliki, jo je organ dolžan v takšno obliko pretvoriti, če ima za to tehnične možnosti, in organ jih v obravnavanem primeru nedvomno ima (organ je namreč IP posredoval dokumente v elektronski obliki).

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP tako zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do zahtevanih podatkov oziroma dokumentov, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP ugodil pritožbi prosilke in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilki omogočiti dostop do zahtevanih podatkov na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[12] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Tako tudi sodba Upravnega sodišča št. sodba II U 846/2011 z dne 04.04.2012.

[2] Odločbi IP št. 090-34/2011/4 in št. 090-35/2011/4.

[3] Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg.

[4] Objavljenega na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

[5] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a.

[6] Uradni list RS, št. 45/00 in 78/04.

[7] Sodbi št. I Up 122/2006 in št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 (točka 12).

[8] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[9] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[10] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1.

[11] Uradni list RS, št. 24/16.

[12] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.