prosilec - DARS d.d.

POVZETEK:

Organ je s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov delno zavrnil prosilčevo zahtevo za posredovanje pooblastil, ki jih je organ dal detektivom in detektivskim agencijam v zvezi s postopki nadzora nad svojimi zaposlenimi. Organ je pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ uporabil pri posredovanju predmetnih pooblastil na način, da je v njih prekril osebne podatke posameznikov, na katere se nanašajo ti dokumenti. IP je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil odločitev organa, ker je ugotovil, da ne gre za podatke v zvezi z delom javnih uslužbencev ali pa podatke, ki bi bilo neposredno povezani z porabo javnih sredstev, prav tako pa za njihovo razkritje ni podan prevladujoč interes javnosti.

ODLOČBA:

Številka: 090-69/2020/5

Datum: 26. 5. 2020

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 2. 4. 2020, zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. Divizije 4 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 0.5.5./2020/mkk-19 z dne 17. 3. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 2. 4. 2020 zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. Divizije 4 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 0.5.5./2020/mkk-19 z dne 17. 3. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 21. 2. 2020 od organa zahtevala, da ji v elektronski obliki posreduje:

- vsa pooblastila naročnika DARS D.D. dana detektivom in detektivskim agencijam od 01.01.2019 dalje (v nadaljevanju pooblastila, opomba IP),

- vse morebitne druge pogodbe, ki jih ima naročnik DARS D.D. sklenjene z detektivi in detektivskim agencijam od 01.01.2019 dalje in

- informacije o plačanih računih za storitve detektivov in detektivskih agencij od 01.01.2019 dalje, katerih plačnik je DARS D.D.

Organ je z odločbo, št. 0.5.5./2020/mkk-19 z dne 17. 3. 2020 zahtevo delno zavrnil, in sicer tako, da je v delu, ki se nanaša na pooblastila DARS dana detektivom in detektivskim agencijam, v teh dokumentih prekril osebne podatke (1.a) točka izreka odločbe), v preostalem delu (glede posredovanja računov za detektive in detektivske agencije ter v delu, ki se nanaša na druge pogodbe, ki jih ima organ sklenjene z detektivi in detektivskimi agencijami) pa je prosilkini zahtevi v celoti ugodil (1.b) točka izreka odločbe). V zvezi z delno zavrnitvijo dostopa do pooblastil, se je organ skliceval na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je ugotovil, da so v teh dokumentih vsebovani osebni podatki, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje.

Zoper zavrnilni del izpodbijane odločbe je prosilka vložila pritožbo z dne 2. 4. 2020 iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 237. člena ZUP. Dejansko pa pritožbene navedbe konkretizira glede razloga napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v obravnavanem primeru podana pravna podlaga po točki e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, v skladu s katero je posredovanje določenih osebnih podatkov zakonito. Ker gre v konkretnem primeru za pooblastila podeljena detektivom in detektivskim agencijam, delni dostop (prekritje osebnih podatkov) onemogoča preverbo skladnosti podeljenih pooblastil z določili 26. člena Zakona o detektivski dejavnosti (v nadaljevanju ZDD-1) in posledično onemogoča preverbo zakonitosti podlage za podajo pooblastila detektivom in detektivskim agencijam in s tem zakonitosti porabe javni sredstev. Trdi, da je v konkretnem primeru zakonitost porabe javnih sredstev odvisna od zakonitosti podeljenih pooblastil. V kolikor so pooblastila podeljena nezakonito, tj. v nasprotju z določili ZDD-1, ni moč šteti, da so bila javna sredstva v tej zvezi zakonito porabljena. Iz pooblastil in tam navedenih osebnih podatkov je namreč razvidna morebitna kršitev ustavnega načela sorazmernosti, upoštevaje tehtanje pravice do zasebnosti in pravic DARS. Prav tako bi se pooblastila lahko nanašala na preverjanje pravnih oseb, katerih firme (nazivov) ni moč šteti med osebne podatke. Sklicuje se na določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s porabo javnih sredstev in predlaga, da IP pritožbi ugodi in odloči, da ji mora organ posredovati predmetna pooblastila v celoti, tj. brez prekritja osebnih podatkov.

Po opravljenem predhodnem preizkusu pritožbe, jo je organ, skupaj s prilogami, odstopil v reševanje IP, z dopisom, št. 0.5.5./20-mkk-23 z dne 16. 4. 2020.

IP je prosilkino pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

IP je z dopisom, št. 090-69/2020/2 z dne 22. 4. 2020, na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP, organ, po elektronski pošti, pozval naj mu dokumente, ki so predmet pritožbenega postopa posreduje v izvirniku.

Organ je IP zahtevane dokumente posredoval z dopisom, št. 0.5.5./20-mkk-26 z dne 11. 5. 2020.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje vseh pooblastil danih detektivom in detektivskim agencijam od 01.01.2019 dalje, vse morebitne druge pogodbe, ki jih ima organ sklenjene z detektivi in detektivskim agencijam od 01.01.2019 dalje in informacije o plačanih računih za storitve detektivov in detektivskih agencij od 01.01.2019 dalje, katerih plačnik je organ.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo njegovo v delovno področje in da organ z njimi razpolaga.

Organ je z izpodbijano odločbo prosilkino zahtevo delno zavrnil in ji, ob sklicevanju na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, z delnim dostopom, tj. prekritjem osebnih podatkov, posredoval pooblastila dana detektivom in detektivskim agencijam od 01.01.2019 dalje, medtem ko ji je v zvezi s preostalim delom zahteve (ki se nanaša na druge pogodbe, ki jih ima organ sklenjene z detektivi in detektivskim agencijam od 01.01.2019 dalje in informacije o plačanih računih za storitve detektivov in detektivskih agencij od 01.01.2019 dalje, katerih plačnik je organ), v celoti ugodil in ji posredoval zahtevane dokumente.

Prosilka je v pritožbi nasprotovala materialnopravnemu stališču organ, s tem, ko je navajala, da obstaja pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov posameznikov v predmetnih pooblastilih iz prve alineje prosilkine zahteve.

V tem pritožbenem postopku je torej sporno, ali je organ ravnal pravilno in zakonito s tem, ko je z izpodbijano odločbo delno zavrnil zahtevo prosilke zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), pri čemer je pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ uporabil pri posredovanju predmetnih pooblastil na način, da je v njih prekril osebne podatke posameznikov, na katere se nanašajo ti dokumenti.

Iz izpodbijane odločbe in dokumentacije, ki jo je IP posredoval organ, izhaja, da v zvezi s prosilkino zahtevo glede predmetnih pooblastil organ razpolaga z naslednjimi 16 (šestnajstimi) dokumenti, ki tako predstavljajo predmet odločanja tega pritožbenega postopka. Gre za dokumente, ki jih je organ v izpodbijani odločbi označil kot pooblastila:

• št. DG-1811-01615-01 z dne 16. 11. 2018,
• brez številke, z dne 25. 2. 2019,
• št. PS-0908-02008-01 z dne 23. 8. 2019,
• št. DG-1811-01615-03 z dne 4. 9. 2019,
• št. OV-1910-02115-01 z dne 4. 11. 2019,
• št. OV-1910-02115-01 z dne 4. 11. 2019,
• št. OV-1906-01900-01 z dne 12. 6. 2019,
• št. DK-0909-02065-01 z dne 4. 9. 2019,
• št. DG-1909-02048-01 z dne 16. 9. 2019,
• št. NS-1911-02140-01 z dne 13. 11. 2019,
• št. DG-1911-02153-01 z dne 21. 11. 2019,
• brez številke z dne 5. 12. 2019,
• brez številke z dne 11. 12. 2019,
• brez številke z dne 16. 12. 2019,
• brez številke z dne 8. 1. 2020 in
• št. OV-2001-02253-01 z dne 27. 1. 2020.

Po pregledu prejetih dokumentov je IP ugotovil, da se na dveh dokumentih ne ujemajo številke in /ali datum pooblastila s tistimi, navedenimi v izpodbijani odločbi. V okviru ugotovitve dejanskega stanja je zato IP s tem v zvezi opravil poizvedbo pri organu, pri čemer je nastal Uradni zaznamek o telefonskem pogovoru, št. 090-69/2020/4 z dne 11. 5. 2020. Po pregledu predmetnih dokumentov in izpodbijane odločbe je organ pojasnil, da gre:

-           pri dokumentu, ki je v odločbi naveden kot »št. PS-0908-02008-01 z dne 23. 8. 2019» za dokument št. PS-1908-02003 z dne 23. 8. 2019,

-           pri dokumentu, ki je v odločbi naveden kot. »št. DK-0909-02065-01 z dne 4. 9. 2019« pa za dokument št. DK-1909-02065-01 z dne 24. 9. 2019

IP ni našel razlogov, da organu ne bi verjel, ko je navajal, da gre v zvezi s tem za očitno pomoto v številkah. Organ je namreč na izrecno vprašanje IP pojasnil, da dokumenta, ki bi bila označena kot »št. PS-0908-02008-01 z dne 23.8.2019« in »št. DK-0909-02065-01 z dne 4.9.2019«, pri organu ne obstajata, prav tako pa organ ne razpolaga z drugimi pooblastili, ki bi bili predmet predmetne zahteve. Poleg tega pa tudi iz pritožbenih navedb ne izhaja, da bi prosilka organu oporekla, da ji ni posredoval vseh dokumentov v zvezi s to alinejo zahteve.   

Organ je delni dostop do naštetih dokumentov utemeljil na določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji neposredno uporablja Splošna uredba o varstvu podatkov[1]. Ker na nacionalnem nivoju zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

IP je z vpogledom v predmetne dokumente (pooblastila) ugotovil, da vsi nedvomno vsebujejo varovane osebne podatke posameznikov, tj. njihovo ime in priimek, naslov in/ali delovno mesto, kar v zadevi niti ni sporno.

Dalje IP pojasnjuje, da razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Pri tem lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

V obravnavani zadevi je nedvomno, da zahtevani osebni podatki ne pomenijo podatkov povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj se ne nanašajo na javne funkcionarje oziroma javne uslužbence.

Prav tako po presoji IP predmetni osebni podatki niso podatki o porabi javnih sredstev v smislu določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po mnenju IP namreč ni mogoče zaključiti, da bi osebni podatki iz predmetnih pooblastil lahko pomenili podatke v zvezi s porabo javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje s premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Vendar pa IP opozarja, da je vsebina določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena v tem, da so s porabo javnih sredstev mišljene vse informacije, ki so s porabo neposredno povezane (enako tudi odločbi IP, št. 090-93/2009, 090-94/2012/11 in 090-203/2018). V nasprotnem primeru bi bile lahko preko te izjeme od izjem javno dostopne prav vse informacije, s katerimi razpolaga javni sektor, kar pa ni namen ZDIJZ. V konkretnem primeru zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacij, ki bi se nanašale na kakršnokoli razpolaganje z javnimi sredstvi, oziroma pretvorbo premoženja iz ene oblike v drugo, pač pa gre za osebne podatke posameznikov, na katera se nanašajo predmetna pooblastila. Ob tem IP ugotavlja, da je bil dostop do računov, ki jih je organ izdal detektivski agenciji, kateri so bil izdana predmetna pooblastila, prosilki v celoti odobren in je tako podatek o porabi javnih sredstev v zvezi s predmetnimi situacijami prosilki znan iz tega postopka dostopa do informacij javnega značaja. Po drugi strani pa sami osebni podatki na predmetnih pooblastilih ne predstavljajo podatkov v zvezi s porabo javnih sredstev v smislu določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, še posebej ob dejstvu, da je bil dostop do obsega detektivskih storitev, ki izhaja iz posameznih pooblastil, prosilki odobren.

Glede na navedeno so pritožbene navedbe, ki razkritje predmetnih osebnih podatkov utemeljujejo s trditvami, da gre za podatke o porabi javnih sredstev, v celoti neutemeljene. Predmetni osebni podatki ne pomenijo podatkov o porabi javnih sredstev, saj ne gre za podatke, ki bi bili s porabo javnih sredstev neposredno povezani.

Prav tako, po presoji IP, v konkretnem primeru tudi ni podan javni interes za razkritje zahtevanih informacij, torej izjema, ki jo ZDIJZ določa v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ v zvezi s tem v izpodbijani odločbi sicer ni podal razlogov, prav tako se na to pravno podlago za razkritje osebnih podatkov ni neposredno sklicevala prosilka v pritožbi, razen v okviru pritožbenih navedb, da je v obravnavanem primeru podana pravna podlaga po točki e) prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe. IP je zato v pritožbenem postopku presojal tudi, ali je javni interes za razkritje zahtevanih informacij močnejši od javnega interesa oziroma interesa konkretnih posameznikov za omejitev dostopa do zahtevane informacije.

Bistvo presoje testa prevladujočega interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa prevladujočega interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.

V tem primeru interes varovanja osebnih podatkov posameznikov izhaja iz same pravice varstva osebnih podatkov kot temeljne človekove pravice, določene v Ustavi RS in se, glede na okoliščine konkretnega primera, kaže tudi v dejstvu, da so bile na podlagi predmetnih dokumentov v zvezi s konkretnimi posamezniki izvedene določene tam naštete detektivske storitve, ki so prosilki znane, saj je bil dostop do teh delov pooblastil prosilki odobren. Po drugi strani pa je prosilka kot razlog za razkritje zahtevanih podatkov v dokumentih navedla nadzor oziroma omogočanje preverbe skladnosti podeljenih pooblastil z določili 26. člena ZDD-1 in s tem omogočanje preverbe zakonitosti podlage za podajo pooblastil detektivom in detektivskim agencijam in s tem zakonitost porabe javnih sredstev.

IP poudarja, da pri presoji, ali je izkazan prevladujoč interes javnosti za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Splošno sklicevanje na prevrtanje skladnosti podeljenih pooblastil in posredno na zakonitost porabe javnih sredstev, po oceni IP nista dovolj tehtna argumenta, ki bi omogočila razkritje sicer varovanih osebnih podatkov. Torej zgolj konkretni razlogi (npr. navedba konkretnih nepravilnosti pri podeljevanju detektivskih pooblastil), za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesom javnosti, s čimer se preseže tudi z zakonom opredeljena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Vendar pa prosilka v obravnavanem primeru ni konkretno navedla razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za zahtevane informacije oziroma osebne podatke. Hkrati pa IP poudarja, da se 26. člen ZDD-1 nanaša na obseg detektivskega delovnega področja, kot je določeno tudi v predmetnih pooblastilih, v delu, do katerega je bil prosilki dostop odobren. IP ob tem pojasnjuje, da prevladujoč interes javnosti ni natančen in ozek kot npr. interes za nerazkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Kaže se predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah, o temah, ki se nanašajo na širšo populacijo ljudi. Po stališču Upravnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe št. IU 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011, je treba drugi odstavek 6. člena ZDIJZ uporabiti le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. Tako sta na primer javna varnost in javno zdravje dovolj tehtna razloga za uporabo izjeme iz te določbe.

Glede na navedeno IP ni našel razlogov, ki bi nagnili tehtnico v prid razkritju predmetnih osebnih podatkov na temelju javnega interesa, kot ga določa drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.

Dalje IP pojasnjuje, da je v postopku dostopa do informacij javnega značaja treba upoštevati tudi načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Ta izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki določa, da je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. Pritožbene navedbe, da je iz pooblastil in tam navedenih osebnih podatkov razvidna morebitna kršitev ustavnega načela sorazmernosti, upoštevaje tehtanje pravice do zasebnosti in pravic organa, pa so za postopek dostopa do informacij javnega značaja brezpredmetne, ker je morebiten poseg v varovane osebne podatke z ravnanjem organa, na način, kot izhaja iz predmetnih pooblastil, predmet drugih (nadzornih) postopkov.

V obravnavani zadevi je tehtanje vseh okoliščin tako IP pripeljalo do zaključka, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa posameznikov po varovanju njihovih osebnih podatkov. Prav tako pa, kot je obrazloženo že zgoraj, ni podana druga pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov v predmetnih pooblastilih.

IP je pri presoji upošteval tudi dejstvo, da je organ hkrati tudi poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in s tem zavezanec tudi na podlagi določb 1. a člena ZDIJZ. Z vpogledom v dokumente, ki so predmet tega postopka, je IP ugotovil, da predmetni podatki tudi ne predstavljajo informacije javnega značaja po 4. a členu ZDIJZ oziroma podatkov, ki bi bili absolutno javni na podlagi 6. a člena ZDIJZ.

Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in utemeljena na zakonu. Zato je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno (1. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 127, 23. 5. 2018).