prosilec - Center za socialno delo Savinjsko-Šaleška, Enota Žalec

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dokumente iz zadeve razrešitve skrbnika za poseben primer in postavitve drugega skrbnika, organ pa je njeno zahtevo zavrnil s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov. Prosilka se je zoper odločitev organa pritožila. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilke zavrnil. Dejstvo, da ima prosilka kot stranka postopka lahko pravico dostopati do navedenih dokumentov, v postopku po ZDIJZ ni pravno relevantno. Dostop do dokumenta je namreč treba v postopku po ZDIJZ presojati z vidika, ali lahko te informacije prejme kdorkoli, ne le določen prosilec. V konkretnem primeru noben prosilec ne bi mogel uspeti z zahtevo, kot jo je postavila konkretna prosilka, saj ZDIJZ nobenemu posamezniku ne daje pravne podlage za dostop do teh osebnih podatkov.

ODLOČBA:

Številka: 090-67/2020/4

Datum: 25. 5. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 22. 3. 2020, zoper odločbo Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška, Enota Žalec, Mestni trg 5, 3310 Žalec (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2020-31941/4 z dne 25. 2. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 22. 3. 2020 zoper odločbo Centra za socialno delo Savinsko-Šaleška, Enota Žalec, št. 090-1/2020-31941/4 z dne 25. 2. 2020, se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je v okviru pritožbe z dne 18. 12. 2019, ki jo je podala zoper odločbo organa v zadevi razrešitve skrbnika za poseben primer in postavitve drugega skrbnika, primarno navajala razloge za izpodbijanje te odločbe, hkrati pa je podala tudi zahtevo za seznanitev z dokumenti iz navedene zadeve kot stranka postopka, delno pa je v okviru 3. točke pritožbe podala tudi zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V zahtevi je navedla, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da je v spisu več pisanj fizičnih oseb, ki ji nikoli niso bila vročene in ji je njihova vsebina neznana. Kot stranka ima pravico do polnega sodelovanja v postopku in do seznanitve z vsemi pisanji, ki jih stranke ali tretje osebe pošljejo na organ. Enako velja tudi za poizvedbe organa na policiji in na CSD Moste Polje in za odgovore teh državnih organov. Prosilka navaja, da ni seznanjena niti s tem, kaj je organ spraševal, niti z odgovorom obeh organov. Posledično ji je bilo onemogočeno sodelovanje v postopku, kar pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka in kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic v postopku. Prosilka dodaja, da se je prisiljena sklicevati tudi na ZDIJZ in kot prosilka zahteva, da ji organ v zakonskem roku pošlje vsa pisanja v pritožbi imenovanih štirih oseb, ter poizvedbe in odgovore CSD Ljubljana Moste Polje in policijske postaje Moste Polje, ki so v tem upravnem spisu.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-1/2020-31941/4 z dne 25. 2. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), v kateri je zahtevo prosilke zavrnil, pri čemer se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. Navedel je, da gre za postopek, ki se vodi v zvezi z razrešitvijo in imenovanjem skrbnika za poseben primer denacionaliziranemu premoženju po pokojnem upravičencu. Gre za postopek, katerega namen je zavarovanje premoženjskih in drugih pravic in koristi, ki izvirajo iz premoženja, danega v upravljanje skrbniku za poseben primer. Dokumentacija vsebuje osebne podatke strank postopka. Organ ocenjuje, da bi bilo posredovanje dokumentacije, ki vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v nasprotju z varstvom osebnih podatkov. Okoliščine, vezane na pogoje, ki jih mora oseba izpolnjevati za imenovanje na funkcijo skrbnika in naloge, ki so vezane na izvajanje skrbništva, niso javnopravne naloge, niti ne gre za informacije, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj skrbnik ni javni uslužbenec niti javni funkcionar. Do dokumentov ni mogoč niti delni dostop, saj iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, ne da bi s tem organ ogrozil njihovo zaupnost. Organ še dodaja, da v konkretnem primeru ni podan javni interes za razkritje podatkov, temveč gre za interes stranke postopka, ki navaja, da ni seznanjena z vsemi vlogami v postopku. Glede na to, da ne gre za dokumentacijo, v katero bi lahko vpogledal vsakdo, ne gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, poseben status prosilke, kot stranke postopka, pa za odločanje v postopku po ZDIJZ ni relevanten. Organ je zahtevo posledično zavrnil, ker gre za izjemo od prostega dostopa.

Prosilka je zoper pritožbo organa dne 22. 3. 2020 vložila pritožbo, pri čemer je navedla, da iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, o katerem delu zahteve je organ odločil in na katere dokumente se odločba nanaša. Izpodbijana odločba je bila izdana po preteku 20-dnevnega zakonskega roka, hkrati pa je obrazložitev v nasprotju sama s seboj in je ni moč preizkusiti. Nosilni argument za zavrnitev naj bi bil, da ne gre za informacijo javnega značaja in da do dokumentov ni mogoč niti delni dostop. Odločba navaja, da skrbniške naloge niso javnopravne naloge in da skrbnik ni javni uslužbenec, kar nima nobene zveze z ZDIJZ. Prav tako niso predmet njene zahteve po ZDIJZ osebni podatki predlagane skrbnice, kot napačno trdi izpodbijana odločba.

Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in podano po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-1/2020-31941/9 z dne 30. 3. 2020.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo v celoti.

IP ni sledil temu, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, o katerem delu zahteve je organ odločil. Iz izreka namreč jasno izhaja, da je organ odločil o zahtevi prosilke z dne 18. 12. 2019, v prvem odstavku obrazložitve pa so povzeti vsi dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala. IP torej meni, da je mogoče ustrezno ugotoviti, na katere dokumente se odločba nanaša, kljub temu da ti niso poimensko našteti.

Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. členom ZDIJZ je vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

V konkretnem primeru je prosilka zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovila na Center za socialno delo, ki je nedvomno dolžan delovati tudi po ZDIJZ, saj kot javni zavod sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. členu ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru se organ sicer sklicuje na to, da zahtevana dokumentacija ni informacija javnega značaja, vendar IP ugotavlja, da gre za informacijo javnega značaja, saj so izpolnjeni vsi trije zgoraj navedeni kriteriji. Vprašanje torej ni, ali gre za informacijo javnega značaja, temveč ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaj (torej za dokument, ki je prosto dostopen vsakomur). Izjema, ki jo v konkretnem primeru zatrjuje organ, je izjema varstva osebnih podatkov, zato je IP najprej preizkusil, ali je navedena izjema podana.

ZDIJZ pri ugotavljanju izjeme varstva osebnih podatkov napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t. i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je bilo tako treba ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), ki bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka, v členu 4, pododstavek določa, da pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

IP je po natančnem pregledu zahtevanih informacij ugotovil, da gre za dokumente, ki so nastali v postopku postavitve skrbnika premoženju fizične osebe, v postopku je prišlo do razrešitve dosedanjih skrbnikov za posebni primer, ki so prav tako fizične osebe in do postavitve novega skrbnika za posebni primer, ki je prav tako fizična oseba. V vlogah so imenovani navedeni s svojimi imeni, priimki, datumi rojstva, naslovi, vsebina dopisov pa se nanaša na okoliščine glede postavitve skrbnika oz. njegove razrešitve, glede upravljanja varovančevega premoženja ter razpolaganju z njim, vloge pa so prepletene z osebnimi stališči konkretnih oseb, njihovimi pogledi in mnenji glede določenih situacij. Tudi poizvedbe in odgovori institucij vsebujejo podatke, ki se nanašajo izključno na osebne okoliščine posameznikov, kar v celoti ustreza definiciji osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov.

Vloge fizičnih oseb je mogoče šteti za vloge zasebne narave, saj izražajo subjektivna stališča posameznikov, hkrati pa ne gre za sporočila, ki bi bila vezana na opravljanje javne službe (skrbništvo namreč ni javnopravna naloga, kot pravilno ugotavlja že organ). Skrbnik tudi ni javni uslužbenec, torej opravljanje skrbniških nalog ne predstavlja delovnopravnih nalog javnega uslužbenca, kar predstavlja eno od podlag, da je razkritje osebnih podatkov vendarle dopustno. V konkretnem primeru torej uporaba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne pride v poštev. IP tako ugotavlja, da vloge fizičnih oseb v postopku določitve skrbnika premoženju po določeni fizični osebi, njihova stališča in mnenja, pogledi na določene situacije ter ugotavljanje pogojev za razrešitev in imenovanje skrbnika, predstavljajo varovane osebne podatke vseh v postopek vpletenih fizičnih oseb, za razkritje teh podatkov javnosti pa ni zakonske podlage.

IP tudi ni sledil pritožbeni navedbi prosilke, da predmet njene zahteve niso bili osebni podatki predlagane skrbnice. Prosilka je namreč podala zahtevo za seznanitev z vlogami, ki po vsebini predstavljajo osebni podatek. Ta namreč ni zgolj neka identifikacijska številka posameznika, temveč so osebni podatki tudi osebna stališča in mnenja posameznika, dejstvo da je stranka določenega postopka ali dedič, kot tudi sorodstvena razmerja med njimi; osebni podatek pokojnega posameznika pa je tudi podatek o njegovem premoženju ter o upravljanju z njim.

Vsebina zahtevanih dokumentov torej predstavlja izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.

IP na tej točki izpostavlja še eno temeljnih načel ZDIJZ, tj. kriterij univerzalnega prosilca oz. presojo dostopa do informacij javnega značaja z vidika »erga omnes«. Navedeno pomeni, da pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni pravno relevanten namen, za katerega posameznik želi prejeti določen dokument, kot tudi niso pravno relevantne osebne okoliščine posameznika, ki dokument zahteva. Slednje pride v poštev tudi v primerih, kadar posameznik po ZDIJZ zahteva dokumente, ki vsebujejo njegove osebne podatke ali dokumente, do katerih ima na kakšni drugi zakonski podlagi (npr. kot stranka postopka) pravico do širšega dostopa, kot po ZDIJZ. V takih primerih je organ dolžan prosilcu posredovati dokument v takšnem obsegu, kot da bi bil prosilec katerakoli tretja oseba (torej mora prekriti tudi osebne podatke prosilca, če se nahajajo na tem dokumentu oz. mora prekriti tudi tiste podatke, do katerih bi konkretni prosilec sicer na kakšni drugi zakonski podlagi lahko dostopal). Dostop do dokumenta je namreč treba v postopku po ZDIJZ presojati z vidika, ali lahko te informacije prejme kdorkoli, ne le določen prosilec. V konkretnem primeru noben prosilec ne bi mogel uspeti z zahtevo, kot jo je postavila konkretna prosilka, saj ZDIJZ nobenemu posamezniku ne daje pravne podlage za dostop do teh osebnih podatkov.

Predmet navedenega postopka po ZDIJZ tudi niso bile navedbe prosilke, da ji organ kot stranki postopka ni vročil navedenih dokumentov. Pravico do vpogleda v dokumente daje strankam postopka 82. člen ZUP, IP pa v tem primeru ni pristojen pritožbeni organ, temveč je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka