prosilec - Državno pravobranilstvo RS

POVZETEK:

Organ je prosilcu v celoti zavrnil dostop do dokumentov v zvezi z določeno zadevo, ki jo vodi organ v okviru svojih pristojnosti. V pritožbenem postopku je IP  z vpogledom v dokumenta, ki sta bila predmet presoje ugotovil, da mnenje komisije vsebuje, kot že sam naslov pove, stališče organa, v poročilu sodišča pa je vsebina, kot jo predvideva tretji odstavek 19. čl. ZVPSBNO, torej opis časovnega poteka reševanja zadeve pred sodišči vseh stopenj, ki so zadevo reševala, z navedbo razlogov za zastoj v postopku. Glede na navedeno je IP sledil stališču in obrazložitvi organa, da gre za dokumenta v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. IP pa je sledil tudi oceni organa, da bi razkritje dokumentov lahko povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (škodni test), saj je šlo za dokumenta iz predhodnega postopka, ki se lahko »nadaljuje« v sodnem postopku, kar je prosilec tudi navedel kot razlog, zakaj informacije potrebuje. Glede na to, da je organ pooblaščen, da pred sodiščem varuje interese Republike Slovenije, bi tudi po oceni IP prost dostop do informacij iz predhodnega postopka, iz katerega so razvidni razmišljanje, stališča in interesi organa, onemogočalo učinkovito varstvo interesov države, kar bi lahko škodovalo delovanju organa.

ODLOČBA:

Številka: 090-65/2020/2

Datum: 25. 5. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec) z dne 20. 3. 2020, zoper odločbo z dne 11. 3. 2020, št. DODV-1 VSRU-72/2020-13 Republike Slovenije, Državnega odvetništva, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 11. 2. 2020 na organ naslovil dopis, v katerem je zaprosil, da mu organ v zvezi z dopisoma PRR-AP29-58/2019-7-L z dne 30 1. 2020 in PRR-AP29-58/2019-8-L z dne 24. 1. 2020, posreduje naslednje dokumente:

 - mnenje Komisije Državnega odvetništva RS, ki je bilo očitno podlaga za zavrnitev odškodninskega zahtevka;

- poročilo sodišča, ki je reševalo zadevo (Okrajno sodišče v Ljubljani) in je moralo poročilo izdelati na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZVPSBNO;

- mnenje Sveta vlade za poravnave, če je organ tudi to mnenje pridobil.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 11. 3. 2020, št. DODV-1 VSRU-72/2020-13, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ ugotovil, da se zahteva prosilca nanaša na spis Državnega odvetništva RS št. Zaradi vložitve odškodninskega zahtevka v predhodnem postopku na podlagi 15., 16. in 21. člena Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO) za sklenitev poravnave zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je bil postopek začet dne 4. 11. 2019 in nato zaključen z dnem vročitve (to je 31. 1. 2020) potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora. Organ je ugotovil, da zahtevana dokumenta iz 1. in 2. alineje izreka te odločbe spadata v delovno področje organa in da organ z njima razpolaga v materializirani obliki, oziroma da gre za informacije javnega značaja v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, zato je v naslednji fazi preveril še, če obstaja katera od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je navedel, da zahteva prosilca sodi med izjeme, določene v 8. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo: da je (sodni) postopek še v teku in da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Organ je navedel, da ZVPSBNO določa pristojnost Državnega pravobranilstva (sedaj Državnega odvetništva RS) za sklenitev poravnave o vrsti in višini pravičnega zadoščenja zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pravično zadoščenje je lahko v obliki denarne odškodnine ali pisne izjave Državnega odvetništva RS. Po 19. členu ZVPSBNO začne stranka postopek z vložitvijo predloga za poravnavo pri Državnem odvetništvu RS zaradi sklenitve sporazuma o vrsti in višini pravičnega zadoščenja. Ta predlog lahko stranka vloži v devetih mesecih po pravnomočni rešitvi njene zadeve. V skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZVPSBNO mora prvostopno sodišče Državnemu odvetništvu RS posredovati opis časovnega poteka reševanja zadeve pred sodišči vseh stopenj, ki so zadevo reševala, z navedbo razlogov za zastoj v postopku, ter opis učinkovanja nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga v zadevi. Organ se do predloga stranke, če oceni, da je zahtevek za pravično zadoščenje utemeljen, opredeli najkasneje v roku treh mesecev. Do izteka navedenega roka stranka ne sme uveljavljati denarne odškodnine zaradi pravičnega zadoščenja s tožbo pred pristojnim sodiščem. Prosilec je v predhodnem postopku uveljavljal, poleg plačila nepremoženjske škode, ki je bil obravnavan po določilih ZVPSBNO, tudi plačilo premoženjske škode. Zahtevek prosilca je bil v tem delu obravnavan na podlagi 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv), ki določa predhodni postopek mirne rešitve spora, v katerem sta stranki država ali državni organ in kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu. V 29. členu ZDOdv določa, da so vsi podatki, ki izvirajo iz predhodnega postopka ali so povezani z njim, zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je njihovo razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora. Nadalje ZDOdv v prvem odstavku 30. člena določa, da se stranke in tretje osebe, ki so sodelovale v predhodnem postopku, v arbitražnem, sodnem ali dragem podobnem postopku ne smejo sklicevati na oziroma predložiti kot dokaz ali pričati o:

- mnenjih in predlogih glede mogoče rešitve spora, ki so jih stranke izrazile med predhodnim postopkom;

- izjavah ali priznanjih dejstev, ki so jih stranke dale med predhodni postopkom;

- predlogih državnega odvetnika;

- dejstvu, da je stranka pokazala pripravljenost sprejeti predlog za mirno rešitev spora;

- listinah, pripravljenih izključno za potrebe predhodnega postopka.

V četrtem odstavku je še določeno, da se določbe prejšnjih odstavkov uporabljajo ne glede na to, ali je arbitražni, sodni ali drug podoben postopek povezan s sporom, glede katerega je potekal ali poteka predhodni postopek. Nadalje je organ navedel, da ZDOdv v prvem odstavku 27. člena določa, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Zato ne glede na to, da je bil predhodni postopek zaključen z dnem vročitve (to je 31. 1. 2020) potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, to ne pomeni, da prosilec ne bo nadaljeval postopka z vložitvijo tožbe v pravdnem postopku. Prosilec v zahtevi izrecno navaja, da se ne strinja z razlogoma za zavrnitev odškodninskega zahtevka. Da sta oba razloga za zavrnitev neutemeljena, pa bo dokazal v sodnem postopku z vložitvijo tožbe in pridobljenimi dokazi. Upoštevaje navedeno je po oceni organa izpolnjen prvi pogoj za uveljavljanje te izjeme. Glede izpolnjevanja drugega kriterija je organ v okviru škodnega testa ugotovil, da sta oba predhodna postopka po ZVPSBN in ZDOdv vsebinsko povezana, da sta hkrati predpogoj za začetek pravdnega postopka, ki ga prosilec namerava začeti z vložitvijo tožbe in pridobljenimi dokazi v tem postopku. Organ zato ocenjuje, da bi razkritje zahtevanih dokumentov v tej fazi postopka lahko povzročilo takšno škodo za nadaljevanje postopka, da ta pretehta nad pavico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo. Glede obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, po katerem morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in specifični škodni test, da bi razkritje dokumenta povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Organ je navedel, da dokument sodišča in ocene posebne strokovne komisije za presojo utemeljenosti sklepanja poravnav izpolnjujejo prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) varujejo dokumenti. ki so namenjeni interni komunikaciji, torej korespondenci, ki je namenjena pripravi odločitev organa. npr. mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila, zapisnike, smernice ali podobni interni dokumenti, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa ali zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom organa, oziroma dokumente iz katerih izhaja postopek ali način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Tudi dokumenta, ki ju v konkretnem primeru zahteva prosilec, sta nedvomno nastala zaradi notranjih potreb oz. oblikovanja stališča organa in vsebujeta informacije, o čem je kolegijski organ razpravljal in kakšne odločitve je sprejel o zadevah iz svoje pristojnosti. Glede izpolnjevanja drugega kriterija je organ navedel, da zaradi medsebojne vsebinske povezave obeh predhodnih postopkov, ki sta hkrati predpogoj za začetek pravdnega postopka, bi razkritje dokumentov v tej fazi postopka lahko povzročilo takšno škodo za nadaljnji pravdni postopek, da ta pretehta nad pavico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo. Prosilec je v tretji alineji zahteval tudi posredovanje mnenje Sveta vlade za poravnave. Organ je ugotovil, da Svet Vlade za poravnave ni obravnaval navedene zadeve, zato organ s tem dokumentom ne razpolaga. Ker ne gre za informacijo javnega značaja v skladu s 4. čl. ZDIJZ, je organ v tem delu zahtevo zavrnil.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 20. 3. 20120, v kateri je navedel, da po njegovem mnenju nobena od zahtevanih informacij ne predstavlja izjeme po ZDIJZ. Glede mnenja Sveta Vlade za poravnave se strinja z organom, da če dokumenta ni, mu ga organ seveda ne more izročiti. Tudi odločitev organa, da ni dolžan izročiti mnenja svoje komisije po mnenju prosilca ni povsem napačno, saj mu najverjetneje tudi pravo ne nalaga, da mora z razlogi svoje komisije seznaniti udeležence postopka. Strokovno mnenje svoje komisije zato organ morda res lahko za vedno ohrani v tajnosti. Povsem drugačen pravni in dejanski položaj pa je v zvezi z mnenjem, ki ga ni izdelal nobeden od organov organa, ampak ga je bilo dolžno na podlagi zakona izdelati sodišče. Pri Okrajnem sodišču v Ljubljani se je namreč začel izvršilni postopek (ki naj bi bil po še vedno veljavni zakonodaji vsaj hiter, če ne že nujen) že pred več kot dvajsetimi leti (leta 1998) in se zaključil šele leta 2019. Mnenje oziroma poročilo, ki spada po zakonu v njegovo delovno področje (in ne v delovno področje organa, kot je zmotno navedeno v četrtem odstavku na drugi strani izpodbijane odločbe), ne predstavlja strokovnega mnenja, ampak le opis del, ki jih je sodišče v več kot dvajsetih letih v zadevi opravilo, in seveda tudi časovni prikaz, kaj naj bi v posameznem od več kot dvajsetih let sodišče sploh postorilo. Očitno je, da je Okrajno sodišče v Ljubljani v zadevi poročilo o (ne)poteku zadeve izdelalo in ga vročilo organu, po mnenju prosilca pa bi ga lahko (ali celo moralo) vročiti tudi njemu, saj v njem ni navedenega prav nič dragega kot le to, kaj, kdo in kako je bilo v posameznem  izvršilnem postopku narejeno. Gre torej le za popis vsebine sodnega spisa, zaradi česar ni prav nobenega razloga za to, da mora ta popis vsebine spisa ostati v večni tajnosti. Prosilec poročila izvršilnega sodišča ni zaprosil zaradi seznanitve poteka postopka javnosti, ampak le zato, da bi se sam seznanil z morebitno (ne)utemeljenim stališčem organa, da razlog za več kot dvajsetletno trajanje izvršilnega postopka ni bil na strani sodišča oziroma, da bi se lahko seznanil s tem, kdo in zakaj naj bi bil odgovoren za več kot dvajsetletno »reševanje« izvršilne zadeve. Izključno z namenom, da bi lahko prišel do navedene seznanitve, je zaprosil tudi izvršilno sodišče, da mu vroči izdelano poročilo, to pa mu ga iz razloga, ker naj bi ga »zastopal organ«, ni vročilo, prosilca pa napotilo na organ. Prosilec tako po presoji izvršilnega sodišča in po presoji njegovega »zastopnika« nima pravice izvedeti, kako je izvršilno sodišče opisalo/prikazalo potek več kot dvajsetletnega izvršilnega postopka. Vse kar je od njiju zaprosil, je zaprosil izključno v svojem in ne javnem interesu. Zato je po mnenju prosilca pravno očitno napačna zavrnitev prošnje tako izvršilnega sodišča kot tudi organa. Prosilec zato predlaga IP, da tako Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot tudi organu (ali pa vsaj enemu od njiju) naloži, da mora takoj (oziroma v zelo kratkem roku) prosilcu vročiti poročilo, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZVPSBNO izdelalo Okrajno sodišče v Ljubljani v več kot dvajset let trajajoči izvršilni zadevi.

Organ je v elektronski obliki, z dopisom z dne 25. 3. 2020, številka: DODV-1 VSRU-72/2020, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba pravočasna, vložena po upravičeni osebi in dovoljena.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije pod prvo in drugo alinejo zahteve prosilca sodijo v delovno področje organa, saj se po navedbah organa, nanašajo na spis Državnega odvetništva RS št.. Pri tem IP ne more slediti navedbi prosilca, da je organ zmotno navedel, da poročilo sodišča sodi v njegovo delovno področje. Ugotovitev organa je namreč pravilna in izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ki med informacije javnega značaja, ki sodijo v delovno področje organa, vključuje vse dokumente, ki jih je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb, kot to velja tudi v konkretnem primeru. Povedano drugače, pri presoji, ali dokument izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, ni pomembno, kdo je dokument pripravil, temveč je ključno, da organ z njim razpolaga v okviru svojega dela oz. svojih pristojnosti.

IP ugotavlja, da je sporno vprašanje, ali je glede zgoraj navedenih dokumentov podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (v povezavi z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), na katero se je skliceval organ.

Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: - podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in - specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa). Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti[1]. Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Gre za izjemo, kjer je potrebno pri presoji utemeljenosti opraviti še test škode – ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

V obravnavanem primeru sta predmet presoje dva dokumenta, in sicer mnenje komisije, ki deluje znotraj organa, in poročilo sodišča. Oba dokumenta sta nastala v postopku odločanja o predlogu za poravnavo pri organu, zaradi sporazuma o vrsti oziroma višini pravičnega zadoščenja. Gre za predhodni postopek, kot postopek poskusa mirne rešitve spora, ki je za stranko, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, obvezen. V tem postopku torej organ zastopa interese države oz. državnega organa. IP se tako strinja s stališčem organa, da gre za dokumenta, ki sta bila sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. To velja tako za mnenje komisije, s čimer se strinja tudi prosilec, kakor tudi za poročilo sodišča, ki predstavlja sestavni del odločanja organa. Ker organ zastopa interese države na splošno, v primerih, določenih v zakonu, mora v vsakem konkretnem primeru prejeti poročilo organa, pri katerem se je vodil postopek, da lahko sprejme odločitev, za katero ima pooblastilo določeno v ZVPSBNO in ZDOdv. Organ sam namreč teh podatkov nima, zato mu je zakonodajalec z 19. člen ZVPSBNO dal podlago za pridobivanje informacij, ki jih potrebuje za odločitev, ali je zahtevek utemeljen. To pomeni, da se zaradi vodenja predhodnega postopka vselej vzpostavi razmerje med dvema organoma, katerega bistvo je v zaupnem odnosu med mandatarjem in mandantom, skladno s 3. členom ZDOdv (načelo medsebojnega zaupanja). Če je zaupanje porušeno (in na tej točki je že mogoče govoriti o izkazovanju škode v primeru razkritja dokumentov), obstaja bojazen, da bodo dokumenti, ki sta si jih organa izmenjala za namene predhodnega postopka, dostopni na podlagi določb ZDIJZ, zaradi česar lahko pride do situacije, ko je tudi sámo zastopanje oteženo ali celo onemogočeno. Poročilo sodišča, ki ga predvideva 19. člen ZVPSBNO, je bilo torej pripravljeno za potrebe konkretnega predhodnega postopka in ne kot poročilo, ki bi bilo namenjeno javnosti na splošno, kar si zmotno razlaga prosilec.

IP je z vpogledom v dokumenta, ki sta predmet presoje, ugotovil, da mnenje komisije vsebuje, kot že sam naslov pove, stališče organa, v poročilu sodišča pa je vsebina, kot jo predvideva tretji odstavek 19. čl. ZVPSBNO, torej opis časovnega poteka reševanja zadeve pred sodišči vseh stopenj, ki so zadevo reševala, z navedbo razlogov za zastoj v postopku. Glede na navedeno je po oceni IP mogoče slediti stališču in obrazložitvi organa, da gre za dokumenta v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Na podlagi navedenih dokumentov je bila pripravljena odločitev organa, ki je bila posredovana stranki postopka, kar pomeni, da se je stranka postopka seznanila z informacijami, do katerih je upravičena. Logično pa je, da prosilec v postopku po ZDIJZ ne more biti upravičen do več informacij, kot stranka postopka po ZVPSBNO (več o tem v nadaljevanju).

IP je sledil tudi oceni organa, da bi razkritje dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (škodni test), saj kot že sam naziv postopka pove, gre za predhodni postopek, ki se lahko »nadaljuje« v sodnem postopku, kar je prosilec tudi navedel kot razlog, zakaj informacije potrebuje. Glede na to, da je organ pooblaščen, da pred sodiščem varuje interese Republike Slovenije, bi tudi po oceni IP prost dostop do informacij iz predhodnega postopka, iz katerih so razvidni razmišljanje, stališča in interesi organa, onemogočalo učinkovito varstvo interesov države, kar bi lahko škodovalo delovanju organa. Z vidika varstva pravic strank je namreč strankam sodnega postopa, v skladu s procesnimi določbami, mogoč vpogled v sodni spis (150. člen ZPP[2]), kjer se lahko seznanijo z vsemi vlogami, ni pa mogoče pridobiti informacij, ki jih stranke v sodni spis ne vložijo in predstavljajo zaupno razmerje med njimi in pooblaščenci.

IP ob tem poudarja, da se v konkretnem primeru presoja dostop do dokumentov organa na podlagi ZDIJZ, v katerem status in položaj prosilca v razmerju do zahtevanih informacij nista relevantna, saj se postopek vodi po načelu »erga omnes«, to pomeni, da gre za vprašanje, ali gre za informacije javnega značaja, ki so dostopne vsem, ne le določenemu prosilcu. Glede na navedeno so navedbe prosilca, da je zahtevane informacije zaprosil zase, torej v svojem in ne v javnem interesu, za obravnavani postopek irelevantne in se ne morejo upoštevati. Prav tako se ne more upoštevati želja prosilca po seznanitvi z zahtevanimi dokumenti, da bi ugotovil, kdo in zakaj naj bi bil odgovoren za več kot dvajsetletno »reševanje« izvršilne zadeve. IP ponovno poudarja, da v tem postopku ne gre za pravico prosilca, ki jo zasleduje glede izvršilnega postopka oziroma glede pravice do izplačila denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj se, kot rečeno, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ne izhaja iz individualne pravice vsakokratnega konkretnega prosilca, temveč iz pravice vsakogar, da izve za informacijo javnega značaja. Je pa tovrstna pravica relevantna v drugih postopkih npr. pri pravici do vpogleda v lastne osebne podatke po členu 15 Splošne uredbe o varstvu podatkov (pravica dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki), ki daje stranki nedvomno več oziroma drugačne pravice kot ZDIJZ.

Ob odsotnosti konkretnih argumentov prosilca glede zatrjevane izjeme tudi IP ni našel razlogov za dvom v obstoj zatrjevane izjeme oziroma za morebitno napačno uporabo materialnega predpisa v tej zvezi. Ker že obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ omejuje dostop do zahtevanih informacij, se IP ni posebej opredeljeval do obstoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

V konkretnem primeru je IP še presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevane dokumentacije. Na podlagi preučitve dejanskega stanja IP ugotavlja, da ne obstajajo možnosti za delni dostop, ker se v prejšnjih odstavkih navedeni razlogi za obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja nanašajo na zahtevane dokumente v celoti.

Glede zavrnitve dostopa do mnenja Sveta vlade za poravnave, do katerega je organ dostop zavrnil, ker z njim ne razpolaga, se prosilec ni posebej pritožil, zato ta dokument ni bil predmet presoje IP. IP pa tudi sicer poudarja, da je organ v skladu z ZDIJZ dolžan omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter ni dolžan ustvariti novega dokumenta, da bi zadostil zahtevi prosilca.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

 samostojna svetovalka Pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 139

[2] 150. člen ZPP: Stranke imajo pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene. Drugim osebam, ki imajo upravičeno korist, se lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. Dokler postopek teče, dovoli to predsednik senata, potem ko je končan, pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma oseba na sodišču, ki ga določi.