prosilec - Upravna enota Kranj

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje gradbenega dovoljenja za konkretno gradnjo na določeni parceli. Organ je ugotovil, da na zahtevani parceli stoji objekt, glede katerega razpolaga zgolj z uporabnim dovoljenjem, ki ga je prosilcu posredoval. Prosilec se je zoper odločitev organa pritožil, saj je zahteval gradbeno in ne uporabnega dovoljenja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ večkrat pregledal svoje dokumentarno gradivo in ugotovil, da z dokumentom, ki bi ga prosilec želel prejeti, ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-63/2020/2

Datum: 25. 5. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 19. 3. 2020, zoper odločbo Upravne enote Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 090-24/2020-3 z dne 12. 3. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 19. 3. 2020 zoper odločbo Upravne enote Kranj, št. 090-24/2020-3 z dne 12. 3. 2020, se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, datirano dne 19. 2. 2020, od organa zahteval gradbeno dovoljenje investitorja …, za gradnjo objekta na parceli št. …, ki se je vršila med letoma 1999 in 2000. Zahtevano informacijo je želel prejeti v elektronski obliki na elektronski naslov.

Organ je z odločbo št. 090-24/2020-3 z dne 12. 3. 2020 zahtevi prosilca delno ugodil, tako da je prosilcu posredoval fotokopijo potrdila Upravne enote Kranj, št. …, pri čemer je na potrdilu prekril varovane osebne podatke. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ dne 28. 12. 2004 izdal potrdilo, skladno s 197. členom Zakona o graditvi objektov, iz katerega je razvidno, da ima stanovanjski objekt, ki je zgrajen na zemljišču s parc. št. … uporabno dovoljenje po zakonu. Organ je zato prosilcu posredoval navedeno potrdilo s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.

Prosilec je dne 19. 3. 2020 zoper odločbo organa vložil pritožbo, v kateri je navedel, da mu je organ z odločbo posredoval fotokopijo potrdila, vendar to ni informacija, ki jo je navedel v svoji zahtevi. Prosilec je navedel, da je zahteval gradbeno dovoljenje in ne potrdila. V nadaljevanju pritožbe prosilec navaja pogoje za pridobitev uporabnega dovoljenja, pri čemer prosilec ocenjuje, da nobena izmed zakonskih možnosti ni uporabljiva za navedeni objekt, ter da se dovoljenje za uporabo pridobi šele po končani gradnji, ki bi se morala odraziti z izdajo gradbenega dovoljenja.

Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-24/2020-8 z dne 23. 3. 2020, odstopil v reševanje IP na podlagi 245. člena ZUP, in sicer kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je navedel, da vztraja pri svoji odločitvi, ker meni, da je zaprosilu stranke s posredovanjem potrdila ugodil, saj to nadomešča izdano gradbeno in uporabno dovoljenje za objekte, ki so bili zgrajeni pred 31. 12. 1967.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

Namen  ZDIJZ  je  konkretizacija  ustavno  zagotovljene  pravice    dostopa do informacij  javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. členom ZDIJZ je vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo  državni  organi,  organi  lokalnih  skupnosti,  javne  agencije,  javni  skladi  in  druge  osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Upravno enoto Kranj, ki je nedvomno dolžna delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. členu ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno ali organ z zahtevano informacijo razpolaga ali ne. Organ namreč zatrjuje, da z gradbenim dovoljenjem ne razpolaga, razpolaga pa s potrdilom, ki nadomešča izdano gradbeno in uporabno dovoljenje za objekte, ki so bili zgrajeni pred 31. 12. 1967. Prosilec vztraja pri tem, da bi želel prejeti gradbeno dovoljenje, ki bi moralo biti v konkretnem primeru izdano.

Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ta z gradbenim dovoljenjem ne razpolaga. Iz celotne dokumentacije je namreč razvidno, da je organ večkrat vpogledal v svoje evidence spis 1.45 in Vaja (kar izhaja tudi iz več uradnih zaznamkov in zahtev za dvig dokumentov iz arhiva ter iz poizvedb o dokumentaciji, ki jih je opravil organ) in ni našel nobenega gradbenega dovoljenja za zahtevani objekt. V evidencah je našel samo potrdilo, ki ga je posredoval prosilcu. IP ni pristojen, da bi preverjal, ali so podani zakonski razlogi za izdajo potrdila in ali bi v konkretnem primeru moralo biti izdano gradbeno dovoljenje, temveč odloča le o dostopu do obstoječih dokumentov. IP tako ugotavlja, da je organ opravil poizvedbe in vpogledal v evidence ter da kljub temu, da ni našel gradbenega dovoljenja, je prosilcu posredoval tiste dokumente, s katerimi je v zvezi z navedenim objektom razpolagal. Iz predložene dokumentacije posledično ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne bi želel posredovati, saj je organ ustrezno pojasnil, zakaj z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, prosilcu pa je tudi omogočil dostop do razpoložljivih dokumentov. IP je zato sledil pojasnilom, da organ z dokumentom, ki je predmet tega pritožbenega postopka, dejansko ne razpolaga.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da ustvarijo nov dokument ali ga pridobijo od drugih.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka