prosilec - Občina Log-Dragomer

POVZETEK:

Prosilka je želela prejeti dokument, ki je predstavljal odgovor organa na dopis. Organ ji je delno ugodil in na zahtevanem dokumentu prekril varovane osebne podatke. Prosilka je vložila pritožbo, ker je menila, da se prejeti dokument ne nanaša na dopis. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilka prejela zahtevani dokument, čeprav se ni strinjala z njegovo vsebino. V upravnem postopku o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja namreč ni mogoče zahtevati poprave ali odprave domnevno nezakonitih ravnanj organov, zato je bila pritožba neutemeljena.

ODLOČBA:

Številka: 090-62/2020/3

Datum: 2. 6. 2020

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), drugega, tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka) z dne 13. 3. 2020, zoper odločbo Občine Log – Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-6/2020-2 z dne 24. 2. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 13. 3. 2020 zoper odločbo Občine Log – Dragomer, št. 090-6/2020-2 z dne 24. 2. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je 11. 2. 2020 zahtevala dokument, ki je odgovor organa na dopis z naslovom »Zadeva: Odgovor na poziv za dopolnitev vloge, št. 3500-3/2019-11 z dne 2. 12. 2019«.

Organ je 24. 2. 2020 izdal odločbo, št. 090-6/2020-2, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil (1. točka izreka). Kot predmet zahteve je identificiral dokument, št. 3500-3/2019-17 z dne 20. 1. 2020, na katerem je prekril varovane osebne podatke (2. točka izreka). V 3. točki izreka je odločil, da stroški postopka niso nastali. Ker je organ ugotovil, da ima na razpolago dokumente, ki se nanašajo na zahtevo, jih je priložil k odločbi. Ker pa so v posameznih dokumentih bili posamezni osebni podatki, jih je upoštevajoč ZVOP-1 prekril in v tem delu zahtevo zavrnil.

Prosilka je 13. 3. 2020 zoper odločbo organa, št. 090-6/2020-2 z dne 24. 2. 2020 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložila pritožbo, ker se dokument, ki ga je prejela, ne nanaša na dopis, ki ga je posredovala po elektronski pošti 11. 2. 2020. Prosilka je v pritožbi pojasnjevala, da je v izjavi odgovornega projektanta PNG d.o.o. o usklajenosti projekta kolesarske povezave s projektom rekonstrukcije državne ceste navedeno, da se je občina usklajevala, preverila in potrdila skladnost načrtov z OPPN ter projektno dokumentacijo za gradnjo kolesarske povezave, med drugim tudi za načrt Glavni uvoz-cesta 4, kjer je zapisano, da se cesta 4 razširi zaradi prevoznosti. Posledično je Direkcija RS za infrastrukturo s sklicevanjem na izjavo o usklajenosti s projektom kolesarske povezave in strokovno mnenje DRI d.o.o. izdala pozitivno mnenje za priključek v Cono Vzhod. Direkcija RS za infrastrukturo vztraja, da je projektna dokumentacija za gradnjo kolesarske povezave izdelana v skladu s potrjeno projektno nalogo ob soglasju občine ter da se je občina strinjala, da se uvoz na Loški cesti zmanjša za polovico. S pojasnjenim se prosilka ni strinjala in je zahtevala, da odgovorni predstavniki občine prekličejo svojo odločitev, ki je bila določena v načrtu PZI maja 201, ker ji je s tem onemogočen dostop. Na osnovi mnenja občine in potrditve načrtov PGD je projektant izdal zavajajočo izjavo, pri čemer pa občina ni upoštevala skladnosti z OPPN. Prav tako občina pri podaji soglasja projektne naloge kolesarske povezave ni upoštevala skladnosti z OPPN v zvezi z zasnovo komunalne ureditve, saj je v projektu kolesarske povezave napačno vrisan obstoječi izpust »fi« 50, ki se steka v zasebni jarek. Zato bi bilo treba projektno nalogo popraviti. Na napačnem mestu je postavljen tudi betonski električni drog, za postavitev katerega je Direkcija RS za infrastrukturo izdala služnostno pogodbo. Vse na podlagi že prerekane izjave o usklajenosti s projektom in soglasja občine. Prosilka je v nadaljevanju pojasnjevala, da je zaščita bivalnega okolja in postavitev protihrupne ograje določena s sprejetimi stališči in sklepi občinskega sveta, kjer so navedeni pogoji in ukrepi za načrtovane rešitve. Vse to pa v izjavi o usklajenosti projekta rekonstrukcije državne ceste s projektom kolesarske povezave ni upoštevano. Posledično je občinski svet potrdil sklep izvedbe protihrupne ograje. Po mnenju prosilke se navedeni sklep nanaša na področje Cone Vzhod, ker se zemeljska dela izvajajo od leta 2015 brez ustrezne zaščite bivalnega okolja. Skupina 45 občanov je 27. 1. 2018 županu občine posredovala tudi podpise z zahtevo po zaščiti bivalnega okolja in postavitvi zvočne ograje. Prosilka je v pritožbi zahtevala tudi odgovor na vprašanje, kdaj je OU opozorila UE na možnost kršitve v zvezi z dejavnostjo kamnoseštva, za katero je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Prosilka je menila, da je treba tudi pri razširitvi ceste 4 izvesti presojo vplivov na okolje in organ zaprosila, da vse navedene informacije posreduje odgovorni osebi, ki preverja skladnost načrtov z OPPN. Pri tem je opozorila, da je bilo tudi pri programu opremljanja očitno posredovano napačno mnenje, saj interni poti potekata po prosilkinem zasebnem zemljišču, ki v OPPN nista navedeni kot javni cesti. Zaprosila je za popravo napake.

Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-6/2020-5 z dne 23. 3. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Na prošnjo IP je organ 27. 5. 2020 posredoval še popis zadeve, št. 3500-3/2019.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi se je prosilka pritožila zoper odločbo organa, ker je menila, da se dokument, ki ga je prejela, ne nanaša na dopis, ki ga je posredovala po elektronski pošti 11. 2. 2020. Po določbi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ lahko prosilec zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, če meni, da informacija, ki mu je bila posredovana, ni zahtevana informacija. Če po mnenju prosilca niso bili posredovani zahtevani podatki, lahko vloži pritožbo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ, ki med drugim določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru iz četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ prosilki posredoval zahtevani dokument, ali ne.

Iz zahteve z dne 11. 2. 2020 izhaja, da je prosilka želela prejeti dokument, ki po vsebini predstavlja odgovor organa na dopis z naslovom »Zadeva: Odgovor na poziv za dopolnitev vloge, št. 3500-3/2019-11 z dne 2. 12. 2019«. Organ je pod zahtevo identificiral odgovor, št. 3500-3/2019-17 z dne 20. 1. 2020, naslovljenega na občinskega svetnika, ki je na pobudo občanke od pristojnih delovnih teles občinskega sveta želel prejeti določene odgovore, vezane na zadevo skladnosti s prostorskimi akti. Navedena zadeva je vodena pod opr. št. 3500-3/2019.

Informacija javnega značaja je na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer (1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, (2) organ mora z njo razpolagati in (3) nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga še ni posredoval naprej oz. uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja tudi organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi, ter niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji ipd. ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od njih pričakuje pojasnila, mnenja ipd.

Po pregledu posredovane dokumentacije in popisa zadeve, št. 3500-3/2019, je IP ugotovil, da je v obravnavani zadevi organ posredoval prosilki dokument (tj. odgovor organa z dne 20. 1. 2020), ki je sledil dokumentu z naslovom »Odgovor na poziv za dopolnitev vloge«. Gre za dokument, ki po vsebini predstavlja odgovore na konkretna vprašanja, ki jih je na organ naslovil občinski svetnik na pobudo tretje osebe oz. občanke.

Prosilka je v pritožbi povečini povzela dosedanje dogajanje v zvezi z nasprotovanjem izdaji pozitivnega mnenja Direkcije RS za infrastrukturo za priključek v Cono Vzhod, te pritožbene navedbe pa za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve o dostopu do zahtevanega dokumenta niso pravno relevantne. Prosilka v pritožbi ni navedla ničesar, kar bi kazalo na dejstvo, zakaj posredovani dokument ni dokument, ki ga je zahtevala. Niti ni navedla, kako bi lahko IP na kakšen drug zakonit način ugotovil, kateri zahtevani dokument bi organ moral imeti. V odsotnosti kakršnegakoli argumenta, zakaj posredovani dokument ni tudi zahtevani dokument, IP niti ni mogel preveriti, kateri od možnih dokumentov bi po prosilkinem mnenju še lahko ustrezal njeni zahtevi. Posledično je IP zaključil, da je prosilka prejela zahtevani dokument, čeprav se ne strinja z njegovo vsebino.

Na drugačno stališče IP ne morejo vplivati niti pritožbene navedbe, da je organ kršil področno zakonodajo. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da v upravnem postopku o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče zahtevati poprave ali odprave domnevno nezakonitih ravnanj organov. IP v pritožbenem postopku dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in pravilnosti ravnanj posameznih organov. Postopki oz. ravnanje organa v sklopu strategije prostorskega razvoja ne morejo biti predmet izpodbijane odločbe. Predmet odločanja o dostopu do informacij javnega značaja tudi niso vprašanja zakonitosti izdelanega mnenja o priključku, niti pravilno postopanje pristojnih pri podaji izjave o usklajenosti. Nedvomno je, da nestrinjanje prosilke z določeno ureditvijo določenega vprašanja (konkretno posega v prostor oz. skladnosti s prostorskimi akti) ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.

IP je v pritožbenem postopku po pregledu zahteve (in podanih pojasnil v zahtevi), posredovanega dokumenta ter pritožbe skupaj s podrobno podanimi pojasnili o okoliščinah podane zahteve, zaključil, da nima razlogov za sum, da organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, ki jih ne želi v celoti ali delno posredovati prosilki (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. IP je pri svoji odločitvi upošteval tudi dejstvo, da je organ v namen izpolnitve zahteve bil v stiku s prosilko in ji posredoval zahtevane dokumente tudi po predhodnih zahtevah (ki so med sabo povezane).

Ker je pritožba neutemeljena, izpodbijana odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena, je IP pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil (1. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

 Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav,

informacijska pooblaščenka