Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-59/2020
Kategorije: Tajni podatki, Test interesa javnosti
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je prosilka od organa zahtevala dostop do poročila o rednem nadzoru nad spoštovanjem človekovih pravic v postopkih z ilegalnimi migranti. Ker je poročilo označeno s stopnjo tajnosti INTERNO, je organ dostop zavrnil, s sklicevanjem na izjemo tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker so bili izpolnjeni tako materialni kot formalni pogoji za tajne podatke, je IP zaključil, da gre za tajne podatke, ki so kot tajni določeni v skladu z ZTP in je posledično podana izjema tajnih podatkov. V nadaljevanju pa je IP presojal, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanega poročila večji od interesa (tudi ta je javni interes), ki se kaže v varovanju teh podatkov zaradi izjeme varstva tajnih podatkov. V obravnavanem primeru so razlogi za varovanje zahtevanih podatkov izhajali iz ocene možnih škodljivih posledic, po drugi strani pa je prosilka zatrjevala, da je razkritje zahtevanega poročila v javnem interesu. IP je ob tehtanju vseh argumentov sprejel zaključek, da je treba slediti pritožbenim navedbam in dovoliti delni dostop do zahtevanega poročila, ki je označeno s stopnjo tajnosti INTERNO, ker (ne glede na to, da gre za izjemo tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) javni interes za razkritje prevlada.
ODLOČBA:
Številka: 090-59/2020/2
Datum: 26.5.2020
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………….(dalje prosilka) z dne 10. 3. 2020, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-15/2020/2 (14-02) z dne 21. 2. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
- Pritožbi prosilke z dne 10. 3. 2020 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 090-15/2020/2 (14-02) z dne 21. 2. 2020 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe:
-
- Umakniti stopnjo tajnosti INTERNO z dokumenta št. 0602-2/2019/12, junij 2019 – Redni nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic v postopkih policije z ilegalnimi migranti – Poročilo, v naslednjem obsegu:
- poglavje. I. Uvod v celoti,
- poglavje II. Pravna ureditev, od tč. 6 do vključno tč. 47, pri tč. 48 pa do besedila »vlogo za
mednarodno zaščito« (do zadnjih šest vrstic besedila te točke),
- poglavje III. Ugotovitve nadzora, tč. 49 (na str. 15 in delno str. 16),
- poglavje IV. Zaključne ugotovitve, tč. 74 do vključno tč. 77, pri tč. 78 pa prvih sedem vrstic
besedila te točke (do vključno besedila »nacionalne zakonodaje«),
- poglavje V. Predlogi, vključno z navedbo oseb, ki sta poročilo podpisali.
in
-
- Posredovati prosilki elektronsko kopijo dokumenta št. 0602-2/2019/12, junij 2019 – Redni nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic v postopkih policije z ilegalnimi migranti – Poročilo, v obsegu, kot to določa 1.1. točka izreka te odločbe.
- V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
- Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je organ dne 6. 2. 2020 zaprosila za kopijo končnega poročila (v kolikor bi bilo zakonsko nujno, redaktiranega), ki ga je izvedel in pripravil Direktorat za policijo na odredbo ministra za notranje zadeve, in sicer ki ga je ta odredil kot redni nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic v postopkih policije z migranti, ki nezakonito prestopijo mejo.
O njeni zahtevi je organ dne 21. 2. 2020 odločil z odločbo št. 090-15/2020/2 (14-02) z dne 21. 2. 2020 (dalje izpodbijana odločba). Navaja, da se zahteva prosilke nanaša na dokument Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, ki je v letu 2019 s poročilom zaključil redni nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic v postopkih policije z ilegalnimi migranti. Poročilo je označeno s stopnjo tajnosti INTERNO. Ugotavlja, da ni sporno, da je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da zahtevana informacija spada v njegovo delovno področje ter z njo razpolaga in se ta nahaja v materializirani obliki.
Organ je kot predmet zahteve prosilke in torej predmet njegove presoje, prepoznal poročilo z nazivom Redni nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic v postopkih z ilegalnimi migranti, številka 0602-2/2019/12, junij 2019. V nadaljevanju organ navaja, da je z vpogledom v zahtevani dokument ugotovil, da je podana izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, skladno s katero organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih[1] - ZTP. Po ZTP je tajen tisti podatek, ki izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Glede materialnega kriterija organ navaja, da se v konkretnem primeru zahtevani podatki nanašajo na javno varnost, kar je eno izmed interesnih področij države, naštetih v 5. členu ZTP. V konkretnem primeru so po mnenju organa izpolnjeni tudi formalni pogoji za določitev podatkov za tajne. Stopnjo tajnosti dokumenta št. 0602-2/2019/12 je določil generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, ………….na podlagi pooblastila št. 0200-2/2015/478 (1501-09) z dne 18. 5. 2015, ki ga je izdal predstojnik organa. Skladno z 11. členom ZTP je bila izdelana pisna ocena možnih škodljivih posledic, št. 0602-2/2019/11 z dne 17. 6. 2019, ki bi nastale ob razkritju podatkov, dokument pa je tudi pravilno označen s stopnjo tajnosti. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilke v celoti zavrnil, iz razloga varstva tajnih podatkov.
Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 10. 3. 2020 pri organu vložila pritožbo. Med drugim navaja, da glede na predmet dokumenta – zakonitost postopanja policije v postopkih s tujci na meji, obstaja nedvomen interes javnosti, saj gre za poročilo o delu organa z represivnimi pooblastili. Po njenem so izpolnjeni pogoji, da se dostop omogoči, saj ne gre za dokumente označene z najvišjima stopnjama tajnosti in je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Navaja, da je od poletja 2018 policijsko postopanje na meji s tujci predmet velike pozornosti javnosti in medijskega poročanja, na kar je organ zaenkrat odgovarjal zgolj z zanikanjem vsakršnih nepravilnosti, ni pa o tem predstavil poročil, zaključkov preiskav ali drugih podatkov. V neizpodbitnem interesu javnosti v demokratični državi je, da ima javnost – tudi preko medijev – dostop do informacij in je obveščena o zakonitosti delovanja državnih organov, še posebej v postopkih, ki lahko posegajo v človekove pravice, za kar v postopkih na meji s tujci gre. Ravnanje slovenske policije na meji s tujci je bilo, kot rečeno, v zadnjem obdobju pod drobnogledom tako slovenskih državnih organov, ki bdijo nad spoštovanjem človekovih pravic (urada varuha človekovih pravic) kot domačih in mednarodnih nevladnih organizacij s področja človekovih pravic (PiC, Amnesty International), ki so opozorili na številne nepravilnosti in pomanjkljivosti. Zato bi organ skladno z zakonodajo moral omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta, saj je izpolnjeno dejansko stanje, kot ga opisuje drugi odstavek 6. člena ZDIJZ v povezavi s 7. in 21. členom ZDIJZ.
Pritožbo prosilca je organ dne 17. 3. 2020, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP. Pritožbi je priložil spisovno dokumentacijo, naveden pa je tudi, da se v zvezi z zahtevanim dokumentom pri IP, pod opr. št. 090-38/2020, že vodi pritožbeni postopek, v katerem je predmet zahteve in presoje isti dokument.
IP je za potrebe tega pritožbenega postopka vpogledal v spis zadeve 090-38/2020, pri čemer je ugotovil, da se v citiranem spisu nahaja tudi dokument z naslovom »Redni nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic v postopkih z ilegalnimi migranti, številka 0602-2/2019/12, junij 2019«, ki je predmet tega pritožbenega postopka. Posledično IP navedenega dokumenta od organa ni ponovno zahteval.
Pritožba je delno utemeljena.
IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Upoštevaje predmet zahteve prosilke in njene pritožbene navedbe, je bil predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku naslednji dokument (v nadaljevanju zahtevano poročilo): Dokument št. 0602-2/2019/12, junij 2019 – Redni nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic v postopkih policije z ilegalnimi migranti – Poročilo, skupaj 34 strani.
IP najprej ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da razpolaga z zahtevanim dokumentom v materializirani obliki, sporno pa je, ali je ta prosto dostopna informacija javnega značaja. Ker je organ prosilki zavrnil dostop do zahtevanih podatkov na podlagi izjeme tajnih podatkov iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal obstoj te izjeme.
- Podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen
V skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje tajnih podatkov, je ZTP.
IP pojasnjuje, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.
Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).
Z vpogledom v zahtevano poročilo je IP ugotovil, da se nanaša na delovno področje policije, ki, kot izhaja iz 1. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije - ZNPPol[2], spada v področje javne varnosti. Iz navedenega člena namreč izhaja, da policija opravlja svoje naloge zaradi zagotavljanja temeljnih dolžnosti policije, ki obsegajo: zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države.
IP tako ugotavlja, da je v konkretnem primeru materialni kriterij za določitev podatkov za tajne izpolnjen, saj se vsebina zahtevanega poročila nanaša na delovanje in izvajanje nalog policije, kar spada v področje javne varnosti, ki je eno izmed varovanih področij delovanja države po 5. členu ZTP, kot pravilno navaja organ v izpodbijani odločbi.
V nadaljevanju je IP tako presojal še obstoj formalnega kriterija za tajne podatke. Organ je IP, skupaj z zahtevanim poročilo, posredoval oceno škodljivih posledic:
- k dokumentu št. 0602-2/2019/12, junij 2019 – Redni nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic v postopkih policije z ilegalnimi migranti – Poročilo, pisno oceno škodljivih posledic št. 0602-2/2019/11 z dne 17. 6. 2019.
V zvezi s tem IP najprej ugotavlja, da je dokumentu stopnjo tajnosti INTERNO določil generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge. Iz predloženega pooblastila št. 0200-2/2015/487 (1501-09) z dne 18. 5. 2015 izhaja, da ima imenovani pooblastilo za določanje tajnosti podatkom do stopnje tajnosti TAJNO, in sicer do preklica. Izhajajoč iz navedenega gre ugotoviti, da je stopnjo tajnosti določila za to pooblaščena oseba.
Pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Organ je IP, k dokumentu št. 0602-2/2019/12, junij 2019 – Redni nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic v postopkih policije z ilegalnimi migranti – Poročilo, predložil pisno oceno škodljivih posledic št. 0602-2/2019/11 z dne 17. 6. 2019. Iz nje izhaja, da zahtevano poročilo vsebuje podatke, katerih razkritje bi onemogočilo nadaljnje načrtovanje in izvajanje operativnih ukrepov, dejanj in metod, ki jih policija izvaja za varovanje državne meje, schengenskega območja in mej Evropske unije. Z razkritjem podatkov bi bil razkrit obstoj dokumentov, ki vsebujejo podatke, tudi osebne podatke, katerih razkritje nepoklicanih osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa, zato jih je pooblaščena oseba označila s stopnjo tajnosti INTERNO. Podatki v dokumentu št. 0602-2/2019/12, so povzeti po načrtovanih ukrepih policije, katerih razkritje nepoklicani osebi bi onemogočilo ali odložilo izvršitev uradne naloge ali razkrilo dejavnosti policije ter Republike Slovenije pri izvajanju ukrepov za nadzor in varovanje državne meje, schengenskega območja ter varovanja meja Evropske unije. Organ v oceni škodljivih posledic še navaja, da gre za podatke, ki so tudi varovani podatki policije, na podlagi 16. točke 3. člena ZNPPol, katerih razkritje nepoklicanim osebam bi povzročilo škodo policiji in izvajanju uradnih postopkov, zato morajo njihovo obdelavo spremljati določeni varnostni ukrepi in postopki.
Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP). IP je vpogledal v zahtevano poročilo in ugotovil, da je vidno označeno s stopnjo tajnosti INTERNO, na vsaki strani dokumenta, v glavi in nogi.
Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni tudi vsi trije formalni kriteriji za določitev zahtevanega poročila za tajni podatek (predložena je pisna ocena škodljivih posledic, ki jo je določila za to pooblaščena oseba, dokument pa je tudi vidno označen s stopnjo tajnosti).
Ker so v obravnavanem primeru izpolnjeni tako materialni kot formalni pogoji za določitev zahtevanega poročila za tajni podatek, je IP zaključil, da gre za tajne podatke, ki so kot tajni določeni v skladu z ZTP in gre posledično za izjemo po 1. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Ker pa prosilka v pritožbi navaja, da je za razkritje podan javni interes, je IP v nadaljevanju izvedel še test prevladujočega interesa javnosti, kot ga določa drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.
- Test prevladujočega interesa javnosti
Test prevladujočega interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti primeri pa v obravnavanem primeru niso podani, op. IP). Iz prve alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ tako izhaja, da testa prevladujočega interesa javnosti ni dovoljeno izvajati pri izjemi tajnih podatkov, ki so označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti (TAJNO in STROGO TAJNO). V konkretnem primeru so predmet presoje informacije, ki so označene z oznako INTERNO (najnižja stopnja tajnosti). Izvajanje testa interesa javnosti je torej v konkretnem primeru dovoljeno.
Upoštevaje pritožbene navedbe prosilke in ugotovljeno dejansko stanje, je moral IP v konkretnem pritožbenem postopku presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanega poročila, večji od interesa (tudi ta je javni interes), ki se kaže v varovanju teh podatkov zaradi izjeme varstva tajnih podatkov.
Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala s takšnim razkritjem. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.
Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Interes javnosti za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.
V obravnavanem primeru razlogi za varovanje zahtevanih podatkov izhajajo iz ocene možnih škodljivih posledic, po drugi strani pa prosilka meni, da je razkritje zahtevanega poročila v javnem interesu zaradi tematike, ki jo poročilo obravnava in kritiko javnosti in nevladnih organizacij do ravnanja policije v primeru migrantske problematike. IP je ob tehtanju vseh argumentov sprejel zaključek, da je treba slediti pritožbenim navedbam prosilke in dovoliti delni dostop do zahtevanega poročila, ki je označeno s stopnjo tajnosti INTERNO, ker (ne glede na to, da gre za izjemo tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) javni interes za razkritje prevlada.
Pri tem je IP upošteval naslednje argumente:
Vsebina zahtevanega poročila se nanaša na nadzor nad delom policije in na ugotovitve v zvezi z izvajanjem policijskih pooblastil v postopih z ilegalnimi migranti. Iz 1. člena ZNPPol izhaja, da policija opravlja svoje naloge zaradi zagotavljanja varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitve pravne države. Policiji, kot največjemu represivnemu organu v Republiki Sloveniji, so za izvajanje teh nalog, podeljena posebna pooblastila, izvajanje katerih pa je strogo zakonsko urejeno. Ker je policija na eni strani represiven organ, ki pri svojem delu posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, na drugi strani pa skrbi za javno varnost, s čimer zagotavlja temeljne vrednote naše družbe, se od nje pričakuje velika odgovornost in skrb pri uporabi zaupanih ji posebnih pooblastil. To izhaja tudi iz temeljnih načel policijskega delovanja, določenih v ZNPPol[3], med katerimi velja izpostaviti načelo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, načelo enake obravnave, načelo zakonitosti, načelo sorazmernosti in načelo strokovnosti in integritete. Vprašanje, ali policija naloge izvaja v skladu z zakonskimi pooblastili in v duhu temeljnih načel policijskega delovanja, je posledično vprašanje, ki je v javnem interesu. Javnost se ima pravico seznaniti z informacijami o tem, ali policija naloge izvaja zakonito, enotno, predvidljivo in če jih ne, kje so bile ugotovljene pomanjkljivosti ter kakšni so predlagani ukrepi. IP ob tem pritrjuje pritožbenim navedbam prosilke, da je v demokratični družbi v javnem interesu, da ima javnost – tudi preko medijev – pravico dostopati do informacij, s katerimi je obveščena o zakonitosti delovanja državnih organov, še posebej v postopkih, ki lahko posegajo v človekove pravice, za kar v postopkih na meji s tujci nedvomno gre. Ne glede na to, da ima policija zaradi specifike svojega dela pravico varovati določene operativne informacije, ki se nanašajo na tehniko in metodiko njenega dela, pa kot takih ni mogoče šteti splošnih podatkov in ugotovitev o tem, ali zakonito izvaja zaupane ji zakonske naloge in če so bile pri njenem delu ugotovljene pomanjkljivosti, kakšne so te bile.
Kot izpostavlja tudi prosilka v pritožbi, je bilo ravno vprašaje zakonitosti izvajanja policijskih pooblastil v zadnjem obdobju večkrat javno izpostavljeno, na to so opozorile nevladne organizacije[4], pa tudi varuh človekovih pravic[5], o tem pa so obširno poročala tudi sredstva javnega obveščanja[6]. Iz navedenih objav izhaja, da je bilo v zvezi z delom policije javno izpostavljeno predvsem vprašanje, ali policija postopke izvaja zakonito in ali so bile pri tem posameznikom kršene človekove pravice. Informacije, iz katerih izhaja, kako policija te postopke izvaja in ali so bile v zvezi s tem ugotovljene kakšne pomanjkljivosti, so torej v javnem interesu. Ustrezna javna razprava o tem vprašanju pa je mogoča le ob dostopnosti vseh relevantnih informacij, zato je pomembno, da se javnost z njimi seznani. IP je ob tem upošteval, da je prosilka v konkretnem primeru predstavnica medija[7], ki zahtevane informacije zahteva zaradi javne razprave in nadzora civilne družbe nad policijo. Da gre za pomembno okoliščino, ki lahko pretehta v smeri razlogov za razkritje zahtevanih informacij, izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, ki je v sodbi pod opr. št. IU 1688/2016-27 z dne 17. 10. 2018 sledilo stališču IP in med drugim v obrazložitvi sodbe navedlo, da je pri tem pomembno, da je prosilec nevladna organizacija, ki se ukvarja s civilnim nadzorom in da jo zanima vidik ekonomičnosti porabe javnih sredstev v luči kultiviranja zaupanja javnosti v javne institucije in politike. Na to se neposredno veže pomen javnega diskurza, za katerega je brez dvoma zaželeno, da v čim večji meri temelji na verodostojnih dejstvih in ne na pavšalnih, površnih oziroma netočnih govoricah. IP meni, da je nadzor javnosti nad delom policije kot represivnega aparata v demokratični družbi integralnega pomena, zato je seznanitev z zahtevanimi podatki v interesu javnosti.
Ker se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do delnega dostopa do zahtevanega poročila (7. člen ZDIJZ), je IP to vprašanje presojal v okviru tehtanja prevladujočega interesa javnosti. Pri presoji, kateri podatki iz zahtevanega poročila, ki je označeno kot tajni podatek, naj bodo dostopni javnosti, je IP opravil presojo sorazmernosti in omogočil dostop le do tistih delov poročila, ki povzemajo zakonske in podzakonske podlage za delovanje policije in kažejo na skupne ugotovitve in predlagane ukrepe v zvezi z ugotovljenimi pomanjkljivostmi. IP je ocenil, da z razkrijem teh delov poročila ne more priti do razkritja posebnih metod in tehnik dela policije (ker gre za navajanje splošnih zakonskih določb in ugotovitev o skladnosti dela policije s temi podlagami), po drugi strani pa je za dostop do teh delov dokumenta podan javni interes, saj se zainteresirana javnost le na ta način lahko seznani z ugotovitvami o delu policije, ki so pomembne za javno razpravo glede obsega in zakonitosti uporabe policijskih pooblastil v postopkih z migranti na meji.
IP tudi ugotavlja, da poročilo v določenih delih vsebuje osebne podatke (podatke o osebah, ki so sodelovale pri pripravi poročila), ki pa niso varovani. Gre namreč za osebne podatke javnih uslužbencev, ki so v dokumentu navedeni v povezavi z njihovim delovnim razmerjem, posledično pa je podana pravna podlaga za razkritje v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (ki med drugim določa tudi izjemo osebnih podatkov, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Izhajajoč iz navedenega je IP delno ugodil pritožbi prosilke in delno odpravil izpodbijano odločbo ter sam odločil o zadevi, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP. IP je tako naložil organu, da iz zahtevanega poročila delno umakne stopnjo tajnosti INTERNO, kot to določa točka 1. 1 izreka te odločbe ter ga prosilki posreduje v elektronski obliki, kot to izhaja iz točke 1. 2 izreka te odločbe.
V delu, v katerem je IP ugotovil, da javni interes za razkritje ne prevlada nad izjemo varstva tajnih podatkov, pa je IP pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] Zakon o tajnih podatkih, Uradni list RS, št. 50/06, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZTP.
[2] Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Uradni list RS, št. 15/13, s spremembami in dopolnitvami.
[3] Glej člen 13. – 19. ZNPPol.
[4] https://www.amnesty.si/vabilo-na-novinarsko-konferenco-glede-ravnanja-na-slovenski-meji-in-njenih-posledic.html
[5] http://www.varuh-rs.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnosti/novice/detajl/pogovor-s-predstavniki-unhcr-o-postopkih-s-tujci-na-mejah/?cHash=c397238e4c404df5930e414f24418bf9