prosliec - Mestna občina Slovenj Gradec

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilki dostop do osnutka sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, ki ga je organ konec septembra poslal na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Organ se je pri tem skliceval na izjemo od dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da predmetna izjema v obravnavanem primeru ni podana. Dejstvo, da se vsebina, ki se nahaja v zahtevanem osnutku, lahko spremeni na podlagi mnenj in odločitev posameznih državnih nosilcev urejanja prostora, ne pomeni, da je tak osnutek mogoče šteti kot dokument v postopku izdelave. Vsebina tega osnutka je namreč zaključena in bo ostala ista, na podlagi pridobljenih mnenj in odločitev dopolnjeni osnutek pa bo predstavljal nov dokument v smislu ZDIJZ. IP je tako pritožbi prosilke ugodil, razen v delu varovanih osebnih podatkov.

ODLOČBA:

Številka: 090-58/2020/4

Datum: 25. 5. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 6. 3. 2020, zoper odločbo Mestne občine Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec (v nadaljevanju: organ), št. 0901-0006/2019-6 z dne 20. 2. 2002, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilke z dne 6. 3. 2020 se delno ugodi in se odločba Mestne občine Slovenj Gradec, št. 0901-0006/2019-6 z dne 20. 2. 2020, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilki v elektronski obliki osnutek Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec spremembe in dopolnitve 3, avgust 2019, (tekstualni in grafični del), na način, da na prvi strani osnutka prekrije izobrazbo direktorice družbe, ki je osnutek izdelala za organ.«.

1. V preostalem delu se pritožba prosilke, zaradi varstva osebnih podatkov, zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilka je z zahtevo z dne 21. 10. 2019 zahtevala osnutek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: SD OPN), ki ga je organ konec septembra poslal na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Navedla je, da je bila o tem 16. 10. 2019 objava tudi na spletni strani vecerkoroska.com, kjer je bilo s strani organa potrjeno, da je bila na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poslana vloga za podajo mnenja k osnutku sprememb in dopolnitev OPN. Kot način seznanitve je določila elektronsko obliko na naveden e-naslov.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 0901-0006/2019-6 z dne 20. 2. 2002 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke zavrnil. Najprej je ugotovil, da obsega zahteva vse sestavine iz določbe 17. člena ZDIJZ, torej da je prosilka opredelila informacijo, s katero se želi seznaniti, in tudi na kakšen način. V postopku obravnave zahteve je organ nato ugotovil, da podani zahtevi ne ugodi, svojo odločitev pa oprl na izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Izjema t.i. »dokumenta v izdelavi« iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predvideva izpolnitev treh kumulativno določenih zakonskih pogojev, in sicer:

• zahteva se nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave;
• podatek/dokument je še predmet posvetovanja v organu;
• njegovo razkritje bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.

Skladno z navedenim je svojo odločitev utemeljil z navedbo, da je zahtevani dokument še v fazi priprave oziroma izdelave, konkretno se glede na zakonsko določen postopek priprave OPN, kot ta izhaja iz določb 108. - 115. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-2)[1], nahaja v fazi usklajevanja sprememb OPN s strani vseh državnih nosilcev urejanja prostora. To pa pomeni, da se v tej fazi postopka do javne razgrnitve OPN zahtevan dokument lahko bistveno spreminja glede na začetno gradivo, ki je bilo poslano nosilcem urejanja prostora, saj lahko vsi nosilci urejanja prostora podajo pripombe, mnenja in odločitve iz svojega področja. Organ pa mora po prejemu vseh pripomb, mnenj in odločitev nosilcev urejanja prostora te upoštevati in gradivo osnutka OPN ustrezno popraviti oziroma dopolniti, kar pomeni, da je poleg tega, da je zahtevan dokument še v fazi izdelave, hkrati še vedno predmet posvetovanja v organu in kot tak izpolnjuje tudi drugi pogoj za opredelitev »dokumenta v izdelavi« iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Skladno z določbo 112. člena ZUreP-2 organ po tem, ko gradivo osnutka OPN ustrezno popravi oziroma dopolni, tega javno objavi v prostorskem informacijskem sistemu in ga tudi javno razgrne. Z javno objavo in javno razgrnitvijo OPN pa se tako javnosti omogoči dajanje predlogov in pripomb, v roku in na način določenem v 112. členu ZUreP-2. V tej fazi mora organ zagotoviti tudi javno obravnavo razgrnjenih gradiv. Na podlagi navedenega organ tako meni, da bi razkritje zahtevanega dokumenta (osnutek OPN), pred samo javno razgrnitvijo in javno obravnavo, ob upoštevanju dejstva, da gradivo še ni dokončno vse dokler ga ne popravi oziroma dopolni z mnenjem oziroma odločitvami vseh državnih nosilcev urejanja prostora, povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. S tem pa je zadoščeno še tretjemu pogoju izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi vsega navedenega je organ odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 6. 3. 2020. Navedla je, da navedba organa, da je dokument »še v fazi priprave oziroma izdelave« in se nahaja v fazi usklajevanja sprememb OPN s strani državnih nosilcev urejanja prostora, ne drži. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[2] opredeljuje, kdaj gre za dokument, ki je še v postopku izdelave oziroma je še predmet posvetovanja v organu. Kadar je takšen dokument že podpisan oziroma odposlan naprej za pridobitev mnenj skladno s postopkom, ki ga za sprejem SD OPN določa ZUreP-2, ne moremo več govoriti o dokumentu v izdelavi in posledično takšen dokument tudi ne more biti več predmet posvetovanja v organu. Takšen osnutek predstavlja v smislu Uredbe zaključen dokument, saj bo organ na podlagi pridobljenih mnenj s strani ministrstev nato pripravil osnutek SD OPN. Namreč samo dejstvo, da se vsebina SD OPN na podlagi pridobljenih mnenj nosilcev urejanja prostora lahko spremeni, še ne pomeni, da je osnutek SD OPN dokument v izdelavi. Vsebina tega dokumenta je zaključena in bo takšna ostala tudi po prejemu mnenj, ko bo organ, skladno s postopkom v ZUreP-2, pripravil dopolnjen osnutek. Ta dopolnjen osnutek bo potem predstavljal nov zaključen dokument v smislu ZDIJZ in Uredbe.[3] Smiselno enako izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 811/2016-12, kjer je poudarjeno, da dokument s tem, ko je poslan izven organa, ni več v postopku izdelave in predmet posvetovanja. Organ v izdani odločbi prav tako sam navaja, da je osnutek SD OPN sedaj v fazi »usklajevanja sprememb SD OPN s strani vseh državnih nosilcev urejanja prostora«, prav tako pa je župan večkrat javno izjavil, da je osnutek SD OPN že bil poslan na pristojna ministrstva, med njimi tudi na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slednje je župan izrecno potrdil v članku z dne 16. 10. 2019, na spletni strani vecerkoroska.com. Tako po mnenju prosilke ni nobenega dvoma, da osnutek SD OPN ni več dokument v pripravi oziroma predmet posvetovanja v organu, saj je bil nedvomno odposlan na ministrstva. Torej nista izpolnjena prvi in drugi pogoj, ki ju 9. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa kot dva izmed treh pogojev za uporabo te izjeme. S tem posledično pogoji za uporabo te izjeme niso izpolnjeni. Kljub temu, da gre za kumulativno naštete pogoje in tako že neizpolnitev enega izmed njih povzroči, da se izjema ne more uporabiti, ni izpolnjen niti tretji pogoj iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ v svoji utemeljitvi ni konkretno navedel, v čem bi seznanitev s predmetnim dokumentom lahko povzročila napačno razumevanje. Povzel je postopek sprejemanja SD OPN - ja in njegovo javno objavo ter javno razgrnitev in pri tem navedel, da ker "gradivo še ni dokončno, dokler ga organ ne popravi, bi zaradi tega lahko prišlo do napačnega razumevanja". Ni torej konkretno navedel, kako bi lahko dostop do osnutka SD OPN povzročil napačno razumevanje. Pravzaprav ni navedel niti enega samega razloga, povzel je samo svoje ugotovitve, da SD OPN še ni zaključen. Tako iz obrazložitve ne izhaja, na kakšen način in do kakšnega napačnega razumevanja bi lahko na podlagi tega osnutka SD OPN prišlo. V postopku priprave izhodišč in osnutka SD OPN pa je organ več kot očitno kršil tudi načelo javnosti, po katerem mora organ omogočati javnosti zgodnje in učinkovito sodelovanje pri odločanju in sprejemanju prostorskih aktov. Organ tako v postopku oblikovanja izhodišč kot v postopku sprejemanja osnutka SD OPN ni zagotovil sodelovanja javnosti v obliki zbiranja predlogov in pripomb, javnih posvetov ali delavnic kot to določata tretji odstavek 108. člena ZUreP-2 in drugi odstavek 111. člena ZUreP-2. ZUreP-2 določa minimalne standarde, katere naj občina zagotovi pri sprejemanju tako pomembnega akta kot je OPN. Organ je tako v svoji odločbi, s katero je zavrnil dostop do osnutka SD OPN, kršil pravico do dostopa informacije javnega značaja iz 5. člena ZDIJZ, saj pogoji za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni. Zavrnitev dostopa do SD OPN je tako po mnenju prosilke nezakonita.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0901-0006/2019-8 z dne 16. 3. 2020, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente zadeve št. 0901-0006/2019. Na poziv IP pa je naknadno, 23. 3. 2020, posredoval še zahtevani osnutek (tekstualni in grafični del).

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločba organa v celoti.

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da z zahtevanim osnutkom razpolaga v materializirani obliki, saj ga je IP tudi posredoval. Pogoji za informacijo javnega značaj so torej izpolnjeni. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je zahtevani osnutek prosto dostopen ali ne.

Predmet presoje IP je torej Občinski prostorski načrt Mestne občine Slovenj Gradec, spremembe in dopolnitve 3, osnutek, ki ga je, pod št. naloge 18060, izdelala družba ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Maribor, avgust 2019 (v nadaljevanju: osnutek). Osnutek, ki ga je organ posredoval na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter IP obsega:

• tekstualni del ODLOK o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec (SDOPN3 MOSG),
• grafični del.

Ker je organ dostop do dokumentacije zavrnil zaradi izjeme varstva dokumenta v izdelavi, se IP v nadaljevanju opredeljuje do te izjeme. Na podlagi 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Takšna opredelitev ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno: 

1. dokument mora biti še v postopku izdelave,

2. dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,

3. specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

Podrobnejši kriteriji za opredelitev te izjeme so navedeni v Uredbi, ki v prvem odstavku 4. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. 

Kot izhaja iz navedb organa v izpodbijani odločbi, se zahtevani dokument nahaja v fazi usklajevanja sprememb s strani vseh državnih nosilcev urejanja prostora, upoštevaje zakonsko določen postopek priprave občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN), po določbah 108. - 115. člena ZUreP-2. Zahtevani osnutek je bil tako posredovan pristojnim subjektom, v obravnavanem primeru pa je prosilka zahtevala osnutek, ki je bil posredovan Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. IP tako ugotavlja, da vsebina zahtevanega osnutka predstavljala zaključen dokument v smislu prvega odstavka 4. člena Uredbe s trenutkom, ko ga je organ poslal Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v skladu z ZUreP-2 poda svoje mnenja in odločitev iz svojega področja.

Dejstvo, da se vsebina, ki se nahaja v zahtevanem osnutku, lahko spremeni na podlagi mnenj in odločitev posameznih državnih nosilcev urejanja prostora (prvi odstavek 112. člena ZUreP-2), ne pomeni, da je tak osnutek mogoče šteti kot dokument v postopku izdelave. Vsebina tega osnutka je namreč zaključena in bo ostala ista, na podlagi pridobljenih mnenj in odločitev dopolnjeni osnutek pa bo predstavljal nov dokument v smislu ZDIJZ. Postopek priprave občinskega prostorskega načrta, ki ga določa ZUreP-2, je razdeljen v več osnovnih faz (izhodišča za pripravo OPN, sklep o pripravi OPN, osnutek OPN, dopolnitev osnutka in javna razgrnitev, predlog OPN, potrditev predloga in sprejem OPN). Po zaključku vsake izmed teh faz nastajajo dokumenti, ki sami po sebi ne predstavljajo končnega akta, ki mu je celoten postopek namenjen, to je OPN, temveč le njegove osnutke. Vsak takšen osnutek predstavlja samostojen dokument, ki je zaključen v smislu ZDIJZ in Uredbe, ko ga organ posreduje drugemu organu v presojo kot rezultat določene stopnje oziroma faze postopka priprave OPN.

Organ je torej zahtevani dokument pripravil in posredoval pristojnim državnim nosilcem urejanja prostora v skladu z določbo petega odstavka 111. člena ZUreP-2. Navedeno nedvomno pomeni, da je bil zahtevani osnutek s tem izdelan in da ni izpolnjen že prvi pogoj, ki ga določa izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Hkrati pa to pomeni, da zahtevani dokument ni več predmet posvetovanja v organu, ampak pri drugih organih – nosilcih urejanja prostora (rezultat tega pa bo nov dokument v smislu ZDIJZ in Uredbe), s čimer tudi drugi pogoj za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ni izpolnjen. IP je tako sledil navedbam prosilke, da je vsebina zahtevanega dokumenta zaključena in bo takšna ostala tudi po prejemu mnenj, dopolnjen osnutek pa bo potem predstavljal nov zaključen dokument v smislu ZDIJZ in Uredbe. Takšno stališče pa izhaja tudi iz sodne prakse.[4]

V obravnavanem primeru pa ni izpolnjen niti tretji pogoj, ki izhaja iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ namreč ni izkazal, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo škodo v smislu napačnega razumevanja njegove vsebine. V zvezi s tem je navedel samo, da bi razkritje dokumenta pred samo javno razgrnitvijo in javno obravnavo, ob upoštevanju dejstva, da gradivo še ni dokončno (dokler ga ne popravi oziroma dopolni z mnenji oziroma odločitvami vseh državnih nosilcev urejanja prostora), povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Takšnih argumentov ni mogoče upoštevati kot škodo, ki bi bila pravno relevantna za utemeljitev izjeme od prostega dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP se tako strinja z navedbami prosilke, da organ v svoji utemeljitvi ni konkretno navedel, v čem bi seznanitev s predmetnim dokumentom lahko povzročila napačno razumevanje. Dejstvo namreč je, da ima vsakdo pravico pridobiti informacije o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov, iz katerih te informacije izhajajo, vsebina teh dokumentov pa ni nujno zavezujoča. Tako je tudi z zahtevanim osnutkom. Predmetni OPN ne bo zavezujoč, dokler ne bodo izpolnjene vse predpostavke, ki jih določa ZUreP-2, česar se po mnenju IP nedvomno zaveda tudi prosilka. IP ob tem pripominja, da lahko organ o neobvezujoči naravi v obravnavanem primeru zahtevanega dokumenta obvesti prosilko tako, da ji skupaj z dokumentom posreduje tudi opozorilo, da gre za osnutek prostorskega akta, glede katerega ne jamči, ter da vsebina dokumenta, ki je predmet zahteve, ne bo nujno enaka vsebini dokumenta, ki bo s koncem postopka priprave in sprejemanja OPN postala zavezujoča. S takšnim obvestilom bi organ na enostaven način preprečil vsako morebitno možnost napačnega razumevanja posredovanega dokumenta.

Ob navedenem IP dodaja, da je uporaba izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ na način, kot je to v izpodbijani odločbi storil organ, povsem v nasprotju z namenom ZDIJZ, saj bi v praksi takšno tolmačenje pomenilo, da bi na podlagi te izjeme lahko javnosti omejili dostop do večine dokumentov, ki nastajajo med postopkom priprave končnih dokumentov pri organih, kar bi bilo povsem v nasprotju z zahtevo po transparentnosti teh postopkov. ZDIJZ je namreč v tem pogledu izjemno naklonjen transparentnosti. Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, za uresničitev tega namena pa si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. člen ZDIJZ). V skladu s tem namenom določata ZDIJZ in Uredba proaktivno objavo posameznih dokumentov. ZDIJZ tako v prvem odstavku 10. člena med drugim določa, da je vsak organ dolžan posredovati v svetovni splet naslednje informacije javnega značaja:

• programe, strategije, stališča, mnenja in navodila, ki so splošnega pomena ali so pomembna za poslovanje organa s fizičnimi in pravnimi osebami oziroma za odločanje o njihovih pravicah ali obveznostih, študije in druge podobne dokumente, ki se nanašajo na delovno področje organa;
• predloge predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje organa;
• dokumentacijo na področju javnih naročil ter javnih razpisov za dodelitev sredstev, subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega ali občinskih proračunov.

Uredba pa ureja objavo predlogov predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov v 7. členu. Zahtevani osnutek nedvomno sodi med druge podobne dokumente, ki se nanašajo na delovno področje organa, pa čeprav predstavlja v tej fazi sprejemanja OPN le osnutek, torej še ne predstavljajo končne vsebine OPN.

IP je torej zaključil, da zatrjevana izjema v obravnavanem primeru ni podana. Po uradni dolžnosti je IP preveril še, ali je podana katera druga od izjem prostega dostopa po ZDIJZ. Ugotovil je, da obsega zahtevani osnutek določene osebne podatke, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje še do te izjeme.

V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na varovane osebne podatke. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme tako napotuje na določbe zakona o varstvu osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[5], ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1. V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

V obravnavanem primeru predstavlja ustrezno pravno podlago točka c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma, in sicer pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse.[6] Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki opravljajo javno funkcijo oziroma so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javnega sektorja in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja.[7] Povedano drugače, v obravnavanem primeru je mogoče ugotoviti, da navedeni osebni podatki župana niso varovani, ker gre za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ustrezno pravno podlago za obdelavo teh podatkov pa torej predstavlja ZDIJZ.

Prav tako niso varovani osebni podatki o imenu, priimku in podpisu direktorice družbe, ki je pripravila osnutek za organ. Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, niso varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah[8], Zakona o Poslovnem registru Slovenije[9] in Zakona o sodnem registru[10], podpis pa je bil dan v funkciji zastopanja družbe.

IP se na koncu opredeljuje še do načina seznanitve z zahtevanim osnutkom v elektronski obliki. Prosilec ima, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, zaradi česar organ praviloma nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Povedano drugače, v obravnavanem primeru ne gre za avtorsko varovano delo, zato je organ dolžan upoštevati način seznanitve, ki ga je določila prosilka, vendar to ne pomeni, da je organ dolžan dokument posredovati prosilki na njen elektronski naslov. Posredovanje »elektronskega zapisa« obsega namreč tudi posredovanje fizičnega nosilca podatkov, kjer so podatki zabeleženi v elektronski obliki.

V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilke, da je organ v postopku priprave izhodišč in osnutka očitno kršil tudi načelo javnosti in da v postopku oblikovanja izhodišč kot v postopku sprejemanja osnutka ni zagotovil sodelovanja javnosti, pa IP navaja, da za presojo teh navedb ni pristojen. IP lahko namreč v postopku po ZDIJZ presoja le postopanje in odločitve organov, ki se nanašajo na prosto dostopnost dokumentov po tem zakonu, ni pa pristojen presojati tudi siceršnjega dela organov in njihovega spoštovanja drugih področnih predpisov.

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena, zato je izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, da je organu naložil, da prosilki posreduje zahtevani osnutek, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pritožbo prosilke pa je, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil v delu, ki se nanaša na varovan osebni podatek, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[11] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 61/17.

[2] Uradni list RS, št. 24/16.

[3] Povzeto po odločbi IP št. 090-260/2012/7.

[4] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1096/2012.

[5] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[6] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1410/2010-13, z dne 25. 5. 2011.

[7] Npr. odločba IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017.

[8] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[9] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[10] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1.

[11] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.