prosilec - Okrožno sodišče v ljubljani

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec zahteval dostop do vseh odločb oziroma sklepov, o ustavitvi kazenskih postopkov oziroma preiskav, zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic v določenem obdobju in dokumente v tej zvezi, naslovljene na oškodovance. Organ je dostop zavrnil z utemeljitvijo, da gre za primer, ki je prosilcu znan, zato z anonimizacijo zahtevanih dokumentov ni mogoče zagotoviti resnične anonimnosti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da zahteva po ZDIJZ ni bila postavljena na način, ki bi omogočala identifikacije oziroma določljivosti posameznikov, saj je prosilec zahtevane informacije vezal na vsebino in čas, ne pa na posameznike.  S tem, ko je organ sam izpostavil informacije iz zahtevanih dokumentov v povezavi s prosilcem, je odločal v nasprotju z načelom »erga omnes« ter na ta način onemogočil »anonimizacijo« in dostop do informacij javnega značaja. Vendar pa kljub ugotovitvi IP, da je organ zmotno uporabil materialno pravo, pa IP pritožbi ni sledil, saj se prosilec v svoji pritožbi ni »ustavil« pri očitku kršitve«erga omnes« načela, ampak je s svojo pritožbo dejansko »dopolnil zahtevo« na način, da jo je vezal na konkretnega posameznika oziroma je iz pritožbenih navedb posameznik določljiv. V takšnih primerih pa tudi po stališču sodišča anonimizacija ni mogoča. IP je pritožbo zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-56/2020/2

Datum: 25. 5. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o (dalje prosilec) z dne 28. 2. 2020, zoper odločbo z dne 27. 2. 2020, št. Su 132/2020, Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1503 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 29. 1. 2020 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ  za posedovanje kopije:

• vseh odločb oziroma sklepov, o ustavitvi kazenskih postopkov oziroma preiskav, vodenih pred Okrožnim ali Okrajnim sodiščem v Ljubljani zaradi suma k.d. Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki so bili izdani v mesecu decembru 2017 in v mesecu januarju ter februarju 2018, na podlagi izjav državnih tožilcev iz ODT v Ljubljani, da odstopajo od pregona, ker ni dokazov, da je bilo storjeno kaznivo dejanje Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic,
• vseh materializiranih oblik obvestil/poukov naslovljenih oškodovancem, o pravici do prevzema pregona.

Prosilec je navedel, da v kolikor zahtevani dokumenti vsebujejo katerekoli druge podatke, ki so po zakonu izjema od dostopa informacij javnega značaja, prosi za delni dostop. Prosilec želi informacije prejeti na elektronski naslov. 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 27. 2. 2020, št. Su 132/2020, da se zahtevi delno ugodi tako, da se mu sporoči, da je bil v obdobju od decembra 2017 do februarja 2018 na Okrožnem sodišču v Ljubljani 1 (en) postopek preiskave, ki se je nanašal na kaznivo dejanje Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (257. člen KZ-1), ustavljen, zaradi odstopa državnega tožilca od pregona, iz razloga po 4. točki prvega odstavka 181. člena ZKP. O odločitvi državnega tožilca je bil obveščen oškodovanec, ki je bil poučen o pravici do prevzema pregona (60. in 62. člen ZKP), vendar pregona v predpisanem roku ni prevzel. V ostalem delu je organ zahtevo prosilca zavrnil.

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in navedel, da so kazenski, specializirani in preiskovalni oddelki Okrožnega sodišča v Ljubljani, preverili vpisnike in ugotovili, da je bil v navedenem obdobju na Okrožnem sodišču v Ljubljani (en) postopek preiskave, ki se je nanašal na kaznivo dejanje Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (257. člen KZ-1), ustavljen, zaradi odstopa državnega tožilca od pregona, iz razloga po 4. točki prvega odstavka 181. člena ZKP. O odločitvi državnega tožilca je bil obveščen oškodovanec, ki je bil poučen o pravici do prevzema pregona (60. in 62. člen ZKP), vendar pregona v predpisanem roku ni prevzel Organ je nadalje povzel določbe 4. in 6. člena ZDIJZ, Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov in ZVOP-1 ter navedel, da gre v konkretnem primeru za 1 (eno) preiskovalno sodno zadevo, ki se je tudi pravnomočno zaključila v fazi preiskave. Preiskovalni postopki niso javni in tudi podajanje informacij o samem preiskovalnem postopku je omejeno. Obenem je Okrožno sodišče v Ljubljani po pregledu sodnega spisa tudi ugotovilo, da je bil prosilec v tej zadevi udeležen kot priča in mu je tako tudi poimensko znana takratna obdolženka v postopku. Preiskovalni sodni spis vsebuje vrsto osebnih podatkov, ki so še toliko bolj izpostavljeni ob dejstvu, da je ime stranke v postopku prosilcu znano, zato z anonimizacijo zahtevanih dokumentov ni mogoče zagotoviti resnične anonimnosti. Organ je zato prosilcu posredoval le podatek o številu ustavljenih postopkov, v ostalem delu, to je glede posredovanja dokumentacije iz navedenega sodnega spisa, pa je zahtevo zavrnil.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 28. 2. 2020, iz vseh pritožbenih razlogov, povzel odločitev organa in poudaril, da navedbe v izpodbijani odločbi, v kateri sodišče anticipira, da prosilec pozna oziroma lahko prepozna obdolženko v pravnomočno ustavljenem in zaključenem kazenskem postopku, v katerem je bil prosilec udeležen kot priča, nimajo podlage v zakonu in zato ne morejo biti pravno pomemben razlog za zavrnitev ali delno zavrnitev zaprošenih dokumentov, kajti dostop do dokumentov na podlagi ZDIJZ se nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, ampak izključno z vidika vsebine samih dokumentov/informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali prosilec lahko pridobi zahtevane dokumente/informacije se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, ne glede na pravni interes in osebne okoliščine oziroma osebni status. ZDIJZ kot obvezno pravilo določa enako in enotno uporabo zakona za vse. Z drugimi besedami, sodišče nima zakonite podlage, da prosilca obravnava drugače kot bi druge prosilce zgolj zato, ker je bil v konkretnem postopku udeležen kot priča. Še več, neenaka oziroma diskriminatorno drugačna obravnava prosilca je v direktnem nasprotju z zakonom in pomeni eklatantno kršitev ZDIJZ, ustavno zagotovljene enakosti pred zakonom in ustavno zagotovljene pravice posameznika, da pridobi informacijo javnega značaja. Poleg tega tudi navedba organa v prerekani odločbi, da preiskovalni postopki niso javni, upoštevajoč izjeme dostopa iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ne more biti relevanten in utemeljen razlog zavrnitve dostopa, ker se zaprosilo izrecno nanaša izključno na dokumente iz kazenskega postopka, ki je že pravnomočno končan in zato razkritje zahtevanih podatkov ne more škoditi izvedbi postopka. Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer pravilno ugotovi, da so v zahtevanem dokumentu varovani osebni podatki, ki so po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ praviloma izjema od dostopa do IJZ, ker bi razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ob tem pa sodišče v postopku obravnave zavrnjenega zaprosila, ne ugotovi oziroma v celoti spregleda/prezre dejstvo, da je v odločbi samega sodišča izpostavljena obdolženka javna uslužbenka, zoper katero je bila uvedena sodna kazenskega preiskava zaradi Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. In da je bila storitev kaznivega dejanja neposredno povezana in pogojena z opravljanjem njenega dela in nalog v delovnem razmerju. To dejstvo pa predstavlja in pomeni izjemo od izjem, ki je kot takšna opredeljena v 1. točki 3. odstavka 6. člena ZDIJZ in jo sodišče očitno ni upoštevalo, oziroma te materialne določbe zakona, sodeč po odsotnosti v obrazložitvi prerekane odločbe, sploh ni uporabilo, čeprav bi jo dolžnostno moralo in to brez škodnega testa, ker ga je sodeč po strukturi določb 6. člena ZDIJZ, opravil že zakonodajalec. Tudi če izjema od izjem iz 1. točke 3. odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ne bi obstajala, bi glede na zahtevek v zaprosilu, organ moral v odločbi, ob upoštevanju z ZDIJZ uveljavljenega načela erga omnes, ne zgolj pavšalno, ampak konkretno in utemeljeno obrazložiti tudi zakaj iz zahtevanih dokumentov ni mogoče izločiti varovanih podatkov na način, da to ne bi ogrozilo njihove zaupnosti. Prosilec predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in prosilcu posreduje zahtevana informacija.

Organ je z dopisom z dne 9. 3. 2020, številka: Su 132/2020, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP.

Po preizkusu pritožbe je ugotovil, da je ta dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, sporno pa je vprašanje, ali sodi med prosto dostopne informacije javnega značaja. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ zavrnil dostop, ker po njegovi oceni anonimizacija ni mogoča.

IP ugotavlja, da je bila zahteva po ZDIJZ postavljena na način, ki ni omogočala identifikacije oziroma določljivosti posameznikov, saj je prosilec zahtevane informacije vezal na vsebino in čas, ne pa na posameznike. V tej zvezi je zato pravilna pritožbena navedba, da organ ne bi smel presojati zahteve z vidika okoliščin posameznega prosilca, ampak izključno z vidika vsebine samih dokumentov/informacij, ki so zahtevane. Organ bi torej moral zgolj ugotoviti obstoj dokumentov ter nadalje presojati obstoj izjem in možnost izvedbe delnega dostopa. S tem, ko je organ sam izpostavil informacije iz zahtevanih dokumentov v povezavi s prosilcem, je odločal v nasprotju z načelom »erga omnes« ter na ta način onemogočil »anonimizacijo« in dostop do informacij javnega značaja.

Kljub ugotovitvi IP, da je organ zmotno uporabil materialno pravo, pa IP pritožbi ne more slediti, saj se prosilec v svoji pritožbi ni »ustavil« pri očitku kršitve«erga omnes« načela, ampak je s svojo pritožbo dejansko »dopolnil zahtevo« na način, da jo je vezal na konkretnega posameznika, oziroma je iz pritožbenih navedb posameznik določljiv. V takšnih primerih pa tudi po stališču sodišča[1] anonimizacija ni mogoča. Nobenega dvoma namreč ni, da bi prosilec v primeru delnega dostopa, torej s prekritjem osebnih podatkov, vedel, na katerega posameznika se zahtevana informacija nanaša, kar pomeni, da osebni podatki ne bi bili varovani in bi prišlo do kršitve določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Po stališči IP namreč niso podane okoliščine izjeme od izjem iz 1. točke 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, da bi šlo za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Kot izhaja iz same zahteve, so predmet presoje informacije v zvezi z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, vendar takšne, pri katerih je državni tožilcev odstopil od pregona, ker ni dokazov, da je bilo storjeno takšno kaznivo dejanje. zato ne gre za primere, ki jih kot izjemo od izjem predvideva 3. odstavek 6. člena ZDIJZ.

Glede na navedeno je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa prve stopnje.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.,

Samostojna svetovalka

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Upravno sodišče RS: opr. št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, opr. št. IU 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014,