prosilec - Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval letne ocene javnih uslužbencev organa (samo ime, priimek in skupno oceno, brez obrazložitve). Organ je je zahtevo zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumentacijo razpolaga in, da so imena, priimki in ocene zaposlenih javnih uslužbencev v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in imajo za posledico porabo javnih sredstev, zato je pritožbi v celoti ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-55/2020/8

Datum: 25.5.2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec), z dne 4. 3. 2020, zoper odločbo Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, Cesta v Gorice 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-3/2020-5 z dne 2. 3. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 4. 3. 2020 zoper odločbo Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, št. 090-3/2020-5 z dne 2. 3. 2020, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati elektronske kopije letnih ocen javnih uslužbencev organa za leto 2017 (27 ocen) in 2018 (27 ocen) na način, da bo iz njih razvidno ime, priimek in skupna letna ocena posameznega javnega uslužbenca.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 4. 2. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacije o letnih ocenah javnih uslužbencev znotraj Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov za leti 2017 in 2018 (samo ime in ocena, brez obrazložitve).

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo št. 090-3/2020-5, z dne 2. 3. 2020. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati pojasnil, da bi zadostil zahtevi prosilca. Pojasnil je, da ocenjevanje javnih uslužbencev ureja Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08, 113/09 in 22/19), izdana na podlagi 17. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09- uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS493, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU; 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15,23/17 - ZDOdv, 67/17 in 84/18), na podlagi katere zavezanec vsako leto opravi postopek ocenjevanja za vsakega zaposlenega javnega uslužbenca in v zvezi s tem izda ocenjevalni list, iz katerega izhaja ocena njegove delovne uspešnosti. Po preučitvi zahteve prosilca je organ ugotovil, da z dokumentom »informacijo o letnih ocenah javnih uslužbencev organa za leti 2017 in 2018«, iz katere bi izhajali zaprošeni podatki (ime javnega uslužbenca in njegova ocena), ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca zavrnil.

Dne 4. 3. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-3/2020-5 z dne 2. 3. 2020, v kateri je navedel, da je dne 4. 2. 2020 preko elektronske pošte direktorico organa zaprosil za posredovanje informacije o letnih ocenah javnih uslužbencev organa, in sicer za leti 2017 in 2018 (samo ime in ocena, brez obrazložitve). Prosilec je navedel, da je na podlagi zaprosila direktorice organa, da pošlje zahtevo »uradno, preko glavne pisarne« dne 4. 2. 2020, na predpisanem obrazcu, preko elektronske pošte, uradni osebi za dostop do informacij javnega značaja posredoval zahtevo za posredovanje letnih ocen uslužbencev organa za leta 2017, 2018 in 2019 (ime in priimek, brez obrazložitve). Prosilec je pojasnil, da ni zaprosil za dokument z informacijo, temveč za informacijo/podatek, kar je bistvena razlika, zato je odločitev organa pravno zmotna, saj je bila z zahtevo organu prepuščena izbira vira in načina podajanja informacije. Navedel je, da je kot prosilec zgolj izrazil pričakovanje, da bo pri posredovanju informacij organ ravnal gospodarno in racionalno. Pristop organa je po mnenju prosilca v nasprotju z načeli dostopnosti informacij javnega značaja, saj organ v izpodbijani odločbi ugotavlja, da dokumenti, iz katerih se te informacije dajo razbrati, sicer pri organu obstajajo. Prosilec je navedel, da se pri organu očitno vzpostavlja praksa, ki je izrazito neskladna z osnovnimi načeli in duhom instrumenta dostopa do informacij javnega značaja, saj ne gre za prvi takšen primer, pri tem pa ne gre za načrtno politiko organa, temveč zgolj za neustrezno uporabo prava s strani tistega, ki vodi te postopke pri organu. S tem namenom prosilec poziva IP, da na konkretni primer gleda tudi iz tega vidika ter da je v prihodnje pri organu v kontekstu zagotavljanja ustreznega okolja za transparentnost delovanja državnih organov na to pozoren. Prosilec je še navedel, da je za zadostitev njegovi zahtevi, torej pridobitvi predmetne informacije, za organ najbolj ekonomično, da izdela zbirnik ocen po  imenih, torej, da ustvari nov dokument. V kolikor se organu zdi bolj primerno/ustrezno informacijo podati na način, da stiska vse ocenjevalne obrazce (približno 100), pri vsakemu zakrije 95% vsebine ocenjevalnega obrazca (vse še fotokopira) in jih zaradi velikosti pošlje v desetih elektronskih sporočilih z desetimi priponkami, je za prosilca sprejemljiv tudi takšen način posredovanja zahtevanih informacij, pri tem pa pričakuje, da mu organ ne bo dodatno oviral pridobivanja informacij z zaračunavanjem stroškov.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-3/2020-7 z dne 9. 3. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

V dopisu št. 090-3/2020-7 z dne 9. 3. 2020 je organ pojasnil, da zahteve prosilca, ki je priložena pritožbi z dne 4. 3. 2020 (priloga 1), organ ni prejel in je tudi ni obravnaval. Organ je prejel zahtevo posredovano preko elektronske pošte (naslovljeno na direktorico organa) z dne 4. 2. 2020, ki jo je obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in o kateri je odločil z izpodbijano odločbo. Navedel je, da je prosilec, očitno za potrebe tega pritožbenega postopka, kreiral novo zahtevo, ki pa je organ ni prejel.

IP je organ dne 12. 3. 2020, z dopisom št. 090-55/2020-2, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 9. 4. 2020. V njem je organ priložil seznam vseh zaposlenih na dan 3. 4. 2020 in njihove ocene za leto 2017 in 2018. Glede zaposlenih, za katere organ ni posredoval ocen za leto 2017 ali 2018, je organ navedel datume pričetka zaposlitve, ki izkazujejo, da zaposleni še ni bil zaposlen v določenem ocenjevalnem obdobju oz. v določenem ocenjevalnem obdobju ni bil več zaposlen pri organu. Organ je še pojasnil, da se zaposlene, ki opravljajo delo na organu preko javnih del ne ocenjuje, zato za te zaposlene ni priložil letnih ocen. Organ je dne 23. 4. 2020 po elektronski pošti posredoval še letne ocene javnih uslužbencev za leti 2017 in 2018 za tiste zaposlene, ki na dan 3. 4. 2020 niso bili več zaposleni pri organu. Tudi glede teh zaposlenih, za katere organ ni posredoval ocen za leto 2017 ali 2018, je organ navedel datume pričetka zaposlitve, ki izkazujejo, da zaposleni še ni bil zaposlen v določenem ocenjevalnem obdobju oz. v določenem ocenjevalnem obdobju ni bil več zaposlen pri organu.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je organ v odločbi št. 090-3/2020-5, z dne 2. 3. 2020 odločil o zahtevi prosilca za dostop do informacije javnega značaja, z dne 4. 2. 2020, ki je bila naslovljena na direktorico organa. V njej je prosilec zahteval informacijo o letnih ocenah javnih uslužbencev organa za leti 2017 in 2018 (samo ime in ocena, brez obrazložitve). Organ torej z izpodbijano odločbo ni odločal o zahtevi prosilca z dne 4. 2. 2020, s katero je prosilec zahteval dostop do letnih ocen uslužbencev organa za leta 2017, 2018 in 2019, (ime in priimek, brez obrazložitve), posledično pa je predmet tega pritožbenega postopka lahko le vsebina zahteve prosilca z dne 4. 2. 2020.

IP ob tem pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko (prvotne) zahteve z dne 4. 2. 2019 bi pomenilo odločanje preko zahteve. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahteve. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe, št. 090-3/2020-5 z dne 2. 3. 2020 (dostop do letnih ocen uslužbencev organa za leto 2019 (ime in priimek, brez obrazložitve)), ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

Ob tem IP še opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v (prvotni) zahtevi ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločbo le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija.

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga z informacijo o letnih ocenah javnih uslužbencev organa za leti 2017 in 2018, iz katere je razvidno ime in ocena, brez obrazložitve.

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Sporno pa je, ali so pri vseh zahtevanih dokumentih izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja in ali so zahtevane informacije prosto dostopne informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.

Upoštevaje navedene pogoje za informacijo javnega značaja je IP ugotovil, da organ razpolaga s 27 letnimi ocenami javnih uslužbencev organa za leto 2017 in 27 letnimi ocenami javnih uslužbencev za leto 2018, ki so v tem obdobju bili zaposleni pri organu. Organ je namreč te dokumente tudi posredoval IP.

Po pregledu posredovane dokumentacije IP ugotavlja, da posredovani dokumenti po vsebini ustrezajo zahtevi prosilca. Prosilec je sicer v zahtevi navedel, da želi prejeti informacijo o letnih ocenah javnih uslužbencev organa za leti 2017 in 2018, vendar pa je treba v skladu z namenom ZDIJZ prosilcu dati na razpolago vse dokumente, ki po smislu predstavljajo dokumente, ki jih zahteva prosilec. ZDIJZ namreč nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta bi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Organ mora zato v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, prosilcu dati na razpolago vse dokumente, ki se nanašajo na določeno vprašanje in prosilca seznaniti, s katerimi dokumenti v zvezi s področjem, ki ga zanima, organ razpolaga.

Upoštevaje navedeno organ v konkretnem primeru razumevanja zahteve prosilca ne bi smel omejiti le na dokument poimenovan kot »informacija o letnih ocenah javnih uslužbencev organa za leto 2017 in 2018«, ampak bi moral zahtevo prosilca v konkretnem postopku tolmačiti širše. V skladu z navedenim stališčem iz prosilčeve zahteve nedvomno izhaja, da prosilca zanimajo letne ocene javnih uslužbencev organa za leti 2017 in 2018 (ime, priimek in ocena, brez obrazložitve).

Širše razumevanje zahteve prosilca je IP privedlo do ugotovitve drugačnega dejanskega stanja, kot izhaja iz izpodbijane odločbe. Organ je v odločbi napačno ugotovil, da zahtevane informacije o letnih ocenah uslužbencev organa za leti 2017 in 2018, ne obstajajo. IP namreč ugotavlja, da organ razpolaga z letnimi ocenami javnih uslužbencev organa za leto 2017 (27 ocen) in 2018 (27 ocen), iz katerih izhajajo, med drugim, imena, priimki in ocene. Ker je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavku 6. člena in 5. a členu ZDIJZ. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

IP ugotavlja, da so v zahtevanih dokumentih med drugim navedena imena, priimki in ocene zaposlenih javnih uslužbencev, ki pa so navedena v funkciji opravljanja delovnega razmerja.  V skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ  se ti podatki ne štejejo med varovane osebne podatke. Določba 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ namreč pomeni izjemo od izjeme varstva osebnih podatkov in določa, da se dostop do zahtevane informacije (ne glede na to, da gre za osebne podatke) dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V primeru ocene javnega uslužbenca, ki je nedvomno povezana z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, prav tako pa ima za posledico potencialno porabo javnih sredstev, saj se o pravici javnega uslužbenca do napredovanja odloča prav na podlagi treh letnih ocen, so tako imena, priimki, kot tudi same ocene, nedvomno javni podatki.

Glede na navedeno IP zaključuje, da so imena, priimki in ocene javnih uslužbencev navedene v funkciji njihovega delovnega razmerja, ti pa se v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ, ne štejejo med varovane osebne podatke. Ker je prosilec izrecno navedel, da želi zahtevane dokumente pridobiti brez obrazložitve, IP pa je vezan na zahtevo prosilca in ne sme odločati preko meja zahteve, se IP ni spuščal v presojo dostopa do vsebine obrazložitve ocen javnih uslužbencev.

Glede oblike posredovanja zahtevanih informacij IP pojasnjuje, da lahko, po drugem odstavku 5. člena ZDIJZ, vsak prosilec na zahtevo od organa pridobi informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled ali, da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Iz navedenega tako izhaja, da prosilec lahko zahteva dostop do informacij javnega značaja le v eni izmed oblik, ki jih ZDIJZ izrecno predvideva. V obravnavani zadevi prosilec v zahtevi ni navedel načina seznanitve z zahtevanimi informacijami, v pritožbi pa je navedel, da bi bilo najbolj ekonomično, da organ izdela zbirnik ocen po imenih, torej, da ustvari nov dokument, česar pa ZDIJZ ne ureja oz. te pravice prosilcem ne daje. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah in jih je mogoče na enostaven način priklicati iz baze in jih z enostavnimi operacijami povezati v obliko, kot jo zahteva prosilec. Način posredovanja informacij javnega značaja izhaja tudi iz 14. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16, v nadaljevanju Uredba). Ta določa, da če je informacija javnega značaja tako v elektronski kot v fizični obliki, lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo (prvi odstavek 14. člena Uredbe). Po drugi strani pa iz drugega odstavka 14. člena Uredbe izhaja, da, če je informacija javnega značaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali fizične oblike v elektronsko obliko skladno z uredbo (drugi odstavek 14. člena Uredbe).

Na podlagi ugotovitve, da organ razpolaga z zahtevanih informacijami v obliki elektronskih kopij, saj je le- te posredoval IP in da je za prosilca sprejemljiv način seznanitve z zahtevanimi informacijami tudi v elektronski obliki, je IP odločil, da mora organ prosilcu zahtevane informacije posredovati v obliki elektronske kopije na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Ker so podatki o javnih uslužbencih organa absolutno javni, IP v postopek ni pozival stranskih udeležencev (javne uslužbence organa), saj je skladno z a 26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. 

Glede ostalih pritožbenih navedb IP pojasnjuje, da se do njih ni opredelil, saj so za ta postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, pravilnost odločitev organa glede drugih prosilcev pa lahko presoja le v morebitnem pritožbenem postopku pred IP.

Upoštevaje vse navedeno je IP pritožbi prosilca ugodil, odločbo organa na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil (zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in posledične napačne uporabe materialnega prava) in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.