prosilec - Občina Moravče

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje kopije Predpogodbe za ureditev zemljiško-knjižnega stanja z dejanskim v javno korist, ki naj bi bila pogoj za pričetek gradnje asfaltne ceste. Zahtevo prosilca je organ zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumentacijo ne razpolaga, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

ODLOČBA:

Številka: 090-59/2019/4

Datum: 12.3.2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec), z dne 26.2.2019, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju organ), št. 090-0003/2019-2 z dne 18.2.2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 3.10.2018 zoper odločbo Občine Moravče št. 090-0003/2019-2 z dne 18.2.2019, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 7.11.2018 na organ naslovil vlogo »Neizpolnitev predpogodbe in dogovora na kraju samem; Pritožba – opozorilo in zahteva«, iz katere izhaja tudi zahteva za dostop do kopije Predpogodbe za ureditev zemljiško-knjižnega stanja z dejanskim v javno korist, ki je/naj bi bila sklenjena za parcelno št. ….

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-0003/2019-2, z dne 18.2.2019. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve z dne 7.11.2018, saj organ ni podpisal predpogodbe za ureditev zemljiškega stanja z dejanskim v javno korist za zemljišče ….

Dne 26.2.2018 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-0003/2019-2, z dne 18.2.2019, v kateri je navedel, da  je bil z gradnjo asfaltne ceste izveden nezakonit poseg v privatno zemljišče. Prosilec je pojasnil, da je bil podpis vseh mejašev/lastnikov parcel, ki mejijo na parcelno št. …pogoj za pričetek gradnje, zato je zaradi dobrih med-sosedskih odnosov podpisal predpogodbo za dve parceli. Pri oddaji predpogodbe je osebno opozoril, naj ne pozabijo, da je med koncem parcelne št. … in parcelne št. … še ena parcela št. …, na kar je opozarjala tudi njegova pooblaščenka, ko so bil na terenu geodet, gradbeni izvajalci, podžupan, župan, predstavnik oddelka za ceste Občine Moravče ter občinski »hišni geodet«. Ker so z gradnjo asfaltne ceste posegli v njegovo lastnino, prosilec zahteva takojšnjo odmero zemljišča, z upoštevanjem maksimalnega odmika od asfalta do 0,50 metra in plačila v obliki odškodnine za parcelno št. …. Prosilec je dne 23.2.2019 na organ posredoval še eno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja in lokacijske informacije, ki izkazujeta dovoljenje in način posega v prostor ter vse projekte, soglasja in dovoljenja, ki bodo izkazovale številke, pogoje, priporočila, mnenja za obe cesti, ki sta se gradili.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom št. 090-0003/2019-4 z dne 4.3.2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Organ je v dopisu št. 090-0003/2019-4 z dne 4.3.2019 ponovno pojasnil, da ne razpolaga z zahtevano predpogodbo za parcelo št…. Organ je pojasnil, da bo o novi zahtevi prosilca odločil pravočasno. Glede ostalih zadev, ki jih prosilec omenja v zahtevi z dne 7.11.2018 in niso predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja, pa bo organ urejal skladno s podpisano predpogodbo za zemljišči na parcelnih številkah …

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-59/2019/2 z dne 6.3.2019. Organ je IP, dne 6.3.2019, posredoval popis dokumentov in kopije dokumentov iz predmetne zadeve.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Iz pritožbe prosilca izhaja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 7.11.2018, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

IP ob tem pojasnjuje, da se informacij, ki se posredujejo na podlagi določb ZDIJZ, nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ pa mora biti enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Glede na navedeno se IP ni posebej opredeljeval do navedb prosilca, s katerimi ta pojasnjuje svoj pravni interes, ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato je kakršno koli navajanje razlogov prosilca za pridobitev podatkov za ta postopek brezpredmetno.

Predmet pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga s Predpogodbo za ureditev zemljiško-knjižnega stanja z dejanskim v javno korist, ki je/naj bi bila sklenjena za parcelno št. …

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

Po pregledu posredovane dokumentacije, poslane po elektronski poti z dne 6.3.2019, IP ugotavlja, da zahtevi prosilca po vsebini ne ustreza noben dokument. Organ je posredoval tudi popis zadeve povezane s pridobivanjem služnosti za predmetno zemljišče in pojasnil, da so bile podpisane predpogodbe za zemljišči …, za zemljišče … ter za zemljišče …. Zahtevano predpogodbo za zemljišče št. … popis ne zajema, prav tako na pojasnilo organa ni bila podpisana in dokument ne obstaja.

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z dokumenti oziroma podatki, ki so zahtevani v zahtevi z dne 7.11. 2018 in o katerih je odločil organ v izreku izpodbijane odločbe, ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

IP izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi ne razpolaga.

Po pregledu posredovane dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 6.3.2018, IP ne dvomi v navedbe organa, da z dokumentacijo, ki jo je prosilec zahteval v zahtevi z dne 7.11. 2018, organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal.

Glede na pojasnila organa in na podlagi vpogleda v posredovano dokumentacijo, IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z zahtevanimi informacijami. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Iz vsega navedenega izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

IP ob tem poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti izgradnje javne poti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ, tudi npr. v vprašanje pravilnosti gradnje javne poti.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska  pooblaščenka