CŠH Odvetnice Urša Chitrakar - Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje informacij o projektu »Začetna integracija priseljencev«. Organ je je zahtevo zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumentacijo ne razpolaga, zato je IP pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno, ker ji organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

ODLOČBA:

Številka: 090-56/2019/4

Datum: 7.3.2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi…, (v nadaljevanju prosilka), z dne 3.10.2018, zoper odločbo Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje, Titov trg 2, 3320 Velenje (v nadaljevanju organ), št. D132/2018-IP0900-133/2018/2 z dne 13.9.2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 3.10. 2018 zoper odločbo Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje št. D132/2018-IP0900-133/2018/2 z dne 13.9.2018, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je z zahtevo z dne 20.7.2018 od organa zahtevala posredovanje informacij o projektu »Začetna integracija  priseljencev«, in sicer:

• ali je organ v okviru navedenega projekta kupoval gradivo z naslovom »začetna integracija priseljencev, Interno gradivo« , katerega avtorica je … oz. natančneje,
• ali je organ od leta 2015 dalje kupoval izvode navedenega gradiva in od koga,
• koliko primerkov tega gradiva je kupil,
• po kakšni ceni je kupil primerke gradiva,
• ali je primerke gradiva nato prodajal naprej in v koliko izvodih.

Zahtevo prosilke je organ zavrnil z odločbo D132/2018-IP0900-133/2018/2 z dne 13.9.2018. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke in pojasnil, da ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve z dne 20.7.2018, zato je na podlagi prvega odstavka 4.člena ZDIJZ, v povezavi s prvim odstavkom 1.člena ZDIJZ, zahtevo zavrnil, saj ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal.

Dne 3.10.2018 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. D132/2018-IP0900-133/2018/2 z dne 13.9.2018, v kateri je navedla, da je po njenih informacijah bilo za udeležence programa »Začetna integracija priseljencev« (v nadaljevanju ZIP), ki ga financira Ministrstvo za notranje zadeve RS skupaj z Evropskim skladom za vključevanje državljanov tretjih držav, pripravljeno interno gradivo, katerega kopijo naslovne strani gradiva je priložila pritožbi, in so ga udeleženci programa plačali. Prosilka meni, da organ kot izvajalec programa ZIP glede na podatke o skupnem številu udeležencev programa, neupravičeno prikriva podatke o nakupu in prodaji učnega gradiva udeležencem programa ZIP. Prosilka še dodaja, da gre pri tem tudi za podatke o porabi javnih sredstev, zato meni, da je zavrnilna odločba nezakonita, saj niso podani razlogi za zavrnitev njene zahteve.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom št. D41/2019-IP z dne 25.2.2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Organ je v dopisu št. D41/2019-IP z dne 25.2.2019 ponovno pojasnil, da navedenega gradiva ne nabavljajo in prodajajo, posledično prosilki informacij o številu izvodov in ceni ne morejo posredovati. Organ je še pojasnil, da sta bili v času, ki ga navaja prosilka, aktivni dve pogodbi, in sicer so v prvi delovali kot koordinator skupaj s podizvajalcema Mocis, Centrom za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec in UPI-Ljudsko univerzo Žalec, v drugi pa so nastopili kot podizvajalec koordinatorju UPI-Ljudske univerze Žalec.   

IP je organ dne 28.2.2019, z dopisom št. 090-56/2019/2, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel dne 6.3.2019. V njem je organ pojasnil, da z gradivom » Začetna integracija priseljencev, Interno gradivo« avtorice … ne razpolaga in ga tudi nikoli niso pridobili ali posredovali drugim udeležencem, prav tako z gradivom ne razpolagajo organizatorji in predavatelji izobraževanj, s katerimi je sodeloval organ. Organ je še dodatno pojasnil, da predavatelji programa ZIP uporabljajo gradivo, ki ga pripravijo sami. Gradiva, s katerimi si pomagajo, so nabavili v knjigarni Filozofske fakultete v Ljubljani, na oddelku Izpitnega centra za slovenščino, kot drugi in tuji jezik. Gradivo, ki ga največkrat uporabljajo pri njihovih tečajih, je učbenik z naslovom» A,B, C…1,2,3, GREMO« avtoric … ter druga gradiva Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Za albansko govoreče udeležence, jim je gradivo brezplačno posredovalo Ministrstvo za notranje zadeve, in sicer gradivo z naslovom» A,B, C…1,2,3, GREMO- za govorce albanščine. Organ še dodaja, da gradiva udeležencem ne zaračunavajo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilka zahtevala v zahtevi z dne 20.7.2018, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z dokumenti oziroma podatki, ki so zahtevani v zahtevi z dne 20.7 2018 in o katerih je odločil organ v izreku izpodbijane odločbe, ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilke zavrniti.

IP izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi ne razpolaga.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 6.3.2018, IP ne dvomi v navedbe organa, da z dokumentacijo, ki jo je prosilka zahtevala v zahtevi z dne 20.7. 2018, organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal.

Glede na pojasnila organa in na podlagi vpogleda v posredovano dokumentacijo, IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z zahtevanimi informacijami. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilki ne želi posredovati. Iz vsega navedenega izhaja, da prosilki ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

IP ob tem poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti porabe javnih sredstev. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ, tudi npr. v vprašanje pravilnosti porabe javnih sredstev.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Pripravila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska  pooblaščenka