Sindikat Ministrstva za obrambo - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo v delu, ki se je nanašal na zapisnike o medresorskem usklajevanju glede spremembe uredbe, iz razloga, ker z njimi ne razpolaga. Pritožnik je v pritožbi navajal, da organ mora razpolagati z dokumenti, ker je sodeloval pri teh usklajevanjih ter da bi moral dokumente pridobiti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumenti dejansko ne razpolaga in je pritožbo zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-49/2019/4

Datum: 6. 3. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …..(v nadaljevanju: prosilec), z dne 22. 2. 2019, zoper odločbo Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, Vojkova cesta 55, Ljubljana, (v nadaljevanju: organ), št. 090-4/2019-2 z dne 6. 2. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 22. 2. 2019 zoper odločbo Ministrstva za obrambo Republike Slovenije št. 090-4/2019-2 z dne 6. 2. 2019 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 15. 1. 2019 na podlagi ZDIJZ Kabinetu predsednika Vlade podal zahtevo, v kateri je zahteval:

• zapisnike medresorskega usklajevanja glede spremembe Uredbe o uvrstitvi formacijskih
  dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede v skladu s III. točko sporazuma o
  razreševanju stavkovnih zahtev,
• zapisnike oz. podana mnenja deležnikov medresorskega usklajevanja (MJU. MNZ in MF), ki
  so jih ministrstva podala na predloge omenjene uredbe v času od 5.12.2018 do 31.12.2018,
• zapisnike korespondenčnih sej Vlade RS v delu odločanja sprejemanja navedene
  spremembe uredbe.

Prosilec je zahteval, da se mu dokumenti posredujejo v elektronski obliki na naslov, ki ga je
navedel v zahtevi.

Kabinet predsednika Vlade je zahtevo odstopil organu v pristojno reševanje, in sicer glede prve in druge alineje prosilčeve zahteve.

Organ je z odločbo št. 090-4/2019-2 z dne 6. 2. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zahtevi prosilca delno ugodil ter posredoval dokumente v zvezi z drugo alinejo zahteve. Zahtevo je zavrnil v delu, ki se nanaša na prvo alinejo zahteve, in sicer na zapisnike medresorskega usklajevanja glede spremembe Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede v skladu s III. točko sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev, ker z dokumenti ne razpolaga.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 22. 2. 2019 podal pritožbo, v kateri je navedel, da odločbe ni mogoče preizkusiti, ker organ v odločbi ni obrazložil, zakaj z zapisniki ne razpolaga niti ni tega izkazal z dokazi. Pritožnik ne verjame organu, da z zapisniki ne razpolaga, ker se je organ usklajevanj udeležil, predmet usklajevanj pa se je nanašal na spremembe uredbe, ki velja zgolj za Slovensko vojsko. Pritožnik meni, da organ gotovo razpolaga z navedenimi zapisniki (oziroma bi jih brez težav lahko pridobil, saj je bil na usklajevanju gotovo navzoč), in da gre pri zavrnitvi zahteve za izmikanje dolžnosti. Pritožnik ne želi na novo ustvarjene informacije, pač pa že obstoječo, s katero organ razpolaga oz. bi vsaj moral razpolagati ter meni, da je ravnanje organa neustrezno in smiselno enako kot v zadevi, o kateri je Upravno sodišče RS že odločalo. Sodišče je tam presodilo, da priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta, če je to mogoče opraviti enostavno in hitro ter da je ugovor organa, da bi posredovanje zahtevanih podatkov pomenilo ogromno dodatnega dela za organ, podan zgolj pavšalno (primerjaj sodbo Upravnega sodišča RS, številka: III U 123/2017 z dne 25. 8. 2017). Pritožnik meni, da tudi če organ res ne razpolaga z navedenimi zapisniki in jih mora pridobiti, je to možno opraviti enostavno in hitro ter gotovo ne pomeni ogromno dodatnega dela. Pritožnik meni, da je organ zahtevo pritožnika zavrnil brez utemeljene argumentacije v smislu dokaznega standarda ,,onkraj dvoma", ki ni v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem  do  dostopa  do  informacije javnega  značaja (sodba Upravnega sodišča RS, številka: I U 1837/2014, z dne 11. 2. 2016). Organ bi moral odločitev utemeljiti na abstraktni kot tudi na konkretni ravni.

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, pritožbo je z vsemi prilogami, z dopisom št. 090-4/2019-4 z dne 22. 2. 2019, odstopil v reševanje IP.

Organ je v zvezi z zadevo dne 5. 3. 2019 IP posredoval dodatna pojasnila.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Sporno je, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Prosilec se namreč zoper izpodbijano odločbo pritožuje glede tč. 1 zahteve z dne 15. 1. 2019, to je v delu, v katerem je organ, zaradi neobstoja dokumentov, zavrnil dostop do zapisnikov medresorskega usklajevanja glede spremembe Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede v skladu s III. točko sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev

V konkretnem pritožbenem postopku je IP posledično ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumenti, navedenimi v prejšnjem odstavku te obrazložitve.

Pogoj za opredelitev informacije kot informacije javnega značaja, je tudi, da organ z njo razpolaga ter da se informacija nahaja v materializirani obliki. Če kateri od pogojev za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

V zvezi s pritožbeno navedbo, da organ informacije ima oziroma bi jih moral imeti, je IP pri organu dne 28. 2. 2019 še dodatno preveril, ali pri organu obstajajo dokumenti ter pozval organ za dodatna pojasnila. Organ je IP dne 5. 3. 2019 posredoval pojasnilo, v katerem je navedel, da zapisov o medresorskem usklajevanju glede Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede v skladu s III. točko sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev ni bilo ter navedel, da so usklajevanja in dogovarjanja o vsebini predloga uredbe potekala predvsem po telefonu.

IP ponovno pojasnjuje, da je organ prosilcu dolžan posredovati le dokumente, s katerimi razpolaga v materializirani obliki. IP ni našel razlogov, da organu ne bi verjel, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je namreč v dopisu IP še dodatno pojasnil, da je usklajevanje o vsebini predloga uredbe potekalo predvsem v obliki telefonskih pogovorov. Glede na to, da je organ dovolj izčrpno pojasnil razloge, zakaj dokumentov nima, IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil njegovim navedbam. IP tudi pri pregledu dokumentacije ni podvomil v to, da organ ne razpolaga z dokumenti. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z dokumenti in jih ne bi želel posredovati prosilcu. Prav tako je organ pojasnil, da tudi noben pravni akt ne zavezuje organ, da bi moral razpolagati z zapisniki glede medresorskih usklajevanj. IP je tako v celoti sledil pojasnilom organa ter obrazložitvi v izpodbijani odločbi, saj v kolikor organ z dokumenti ne razpolaga, ne gre za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ.

V zvezi s pritožbeno navedbo, da bi organ lahko pridobil informacije, ker je bil pri usklajevanju navzoč, IP pojasnjuje, da so zavezanci po ZDIJZ prosilcem dolžni posredovati le dokumente s katerimi dejansko razpolagajo. Organ je torej dolžan posredovati le dokumente, s katerimi razpolaga v času zahteve in dokumentov ni dolžan ustvarjati na novo ali jih pridobiti od drugih organov. Navedeno pomeni, da pritožnikova navedba, da bi zapisnike organ lahko pridobil, ker je sodeloval pri usklajevanju, ne more biti pravno upoštevna po ZDIJZ.  Organ po ZDIJZ ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, izražati mnenj ali pripravljati odgovorov na vprašanja ter pojasnil, da bi zadostil zahtevi prosilca po ZDIJZ. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t.i. »surove« informacije.[1] ZDIJZ namreč zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

IP ob tem še poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. IP v skladu z načelom zakonitosti organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga, prav tako ne more organu naložiti, da mu odgovarja na vprašanja. IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi presojal zakonitost in smotrnost ravnanja organa ter presojal, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Poleg navedenega pa je organ sam pojasnil, da ni dolžan razpolagati z zapisi medresorskih usklajevanj.

Ker je IP zaključil, da organ ne razpolaga z dokumenti, je pritožbo prosilca zavrnil. Organ druge stopnje zavrne pritožbo, če ugotovi, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. Glede na to je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka  

[1] (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti).