Klub za nadarjene učence Novo mesto- Mestna občina Novo mesto

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval cenitev, omenjeno v dotični pogodbi. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom resnično ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca,kot neutemeljeno, zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-47/2019/4

Datum: 1. 3. 2019

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (po pooblastilu za odločanje 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018), v nadaljevanju IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi Kluba za nadarjene učence Novo mesto, Na Loko 2, 8000 Novo mesto, katerega zastopa Odvetniška pisarna …. (v nad. prosilec), z dne 7. 2. 2019, zoper odločbo Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto (v nad. organ), št. 0901-50/2018-2 (401) z dne 17. 1. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 7. 2. 2019 zoper odločbo Mestne občine Novo mesto, št. 0901-50/2018-2 (401) z dne 17. 1. 2019, se zavrne.

1. Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 5. 12. 2018 na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov, ki so spremljali Pogodbo o priznanju lastninske pravice na nekdanjem DOMU JLA v Novem mestu z dne 8. 1. 2008 in bili predmet ocene vrednosti vlaganja in določitve deležev:

• listine o celotni adaptaciji stavbe KCJT po letu 1993, po katerem je strošek adaptacije na dan 30. 9. 1997 izračunan na znesek 585.885.466,22 SIT;

• cenitev z dne 7. 7. 2003 pooblaščenega cenilca mag. …..

Zaradi lažjega iskanja je prosilec zahtevi priložil fotokopijo prej omenjene pogodbe.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0901-50/2018-2 (401) z dne 17. 1. 2019, s katero je zahtevi delno ugodil. Organ je zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na cenitev z dne 7. 7. 2003 pooblaščenega cenilca mag. ….. V obrazložitvi določbe je organ navedel, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, niti v sistemu elektronskega pisarniškega poslovanja, niti v arhivu. Organ tudi ne razpolaga z Elaboratom št. 07/03/12 z dne 7. 7. 2003. Dodatno je organ še navedel, da je dne 8. 1. 2019 zaprosil Ministrstvo za obrambo, kot pogodbeno stranko, za preverbo, ali morda ministrstvo razpolaga z zahtevanim dokumentom, pri čemer mu je to dne 11. 1. 2019 uradno odgovorilo, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Prav tako je organ poskušal zahtevani dokument pridobiti pri izdelovalcu samem (….), pri čemer je dobil (ustno) pojasnilo, da tovrstne dokumente (cenitve) hrani le za obdobje 6 let, zato z njim ne razpolaga več. V preostalem delu zahteve pa je organ prosilcu ugodil in mu posredoval zahtevane dokumente. Zahtevane dokumente je organ iskal v sledečih upravnih zadevah: št. 466-15/1995, št. 460-02-2/2002, št. 7113-7/2010 in št. 7113-13/2017.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 7. 2. 2019 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa v zavrnilnem delu odločbe. Po navedbah prosilca je cenitev priloga k Pogodbi o priznanju lastninske pravice na nekdanjem DOMU JLA v Novem mestu z dne 8. 1. 2008 – zadnja alineja 1. člena. Na tej podlagi je izdelan sklep o vpisu solastnine zemljišča in stavbe, št. 1456-742, stoječi na parc. št. …., k.o. …. - Novo mesto Dn 195/2008. Organ po mnenju prosilca mora razpolagati z zahtevanim dokumentom, saj je temelj priznanja lastninske pravice in priloga pogodbe. Prosilec IP predlaga izvedbo nadzora, ukrepanje za zagotovitev dokumenta in nalog organu, da ta dokument posreduje prosilcu. Prosilec je v pritožbenem postopku tudi priglasil stroške postopka in predlaga, da se te naloži organu.

IP je dne 22. 2. 2019 prejel dopis organa št. 0901-50/2018-6 (401) z dne 15. 2. 2019, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je dodatno pojasnil, da zahtevani dokument ni priloga Pogodbe o priznanju lastninske pravice na nekdanjem DOMU JLA v Novem mestu z dne 8. 1. 2008, ampak je predmetni dokument v pogodbi le omenjen. Organ še dodaja, da je v iskanje zahtevanega dokumenta vložil ves možen trud in napor, zahtevani dokument pa (neuspešno) poskušal pridobiti tudi od drugega organa oz. od izdelovalca samega. Organ lahko dokaže, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zato IP vabi na ogled in camera.

IP je, na podlagi 11. člena ZInfP, dne 28. 2. 2019, pri organu opravil ogled in camera. Na ogledu in camera je IP vpogledal v vse zadeve, ki se nanašajo na nekdanji dom JLA v Novem mestu in v katerih bi se morebiti lahko nahajal zahtevani dokument: št. 466-15/1995, št. 460-02-2/2002, št. 7113-7/2010 in št. 7113-13/2017. Prva dva spisa (iz leta 1995 in 2002) se nahajata izključno v fizični obliki, saj je organ leta 2008 prešel na nov računalniški program EPP (elektronsko pisarniško poslovanje). Druga dva spisa (iz leta 2010 in 2017) pa se nahajata tako v fizični kot v elektronski obliki. Pri pregledu zgoraj navedenih zadev IP ni našel dokumenta, ki bi ustrezal zahtevi prosilca. Iz dokumenta »izvid ocenjevanja vrednosti« z dne 29. 2. 2004, katerega je organ prosilcu posredoval skupaj z odločbo, izhaja, da je bil zahtevani dokument – cenitev, izdelan z elaboratom, ki ga je pod št. 07/03/12, 7.7.2003 izdelala …... IP je zato na ogledu in camera, v zgoraj navedenih zadevah, v elektronski in fizični obliki, iskal tudi predmetni elaborat, vendar tudi tega ni našel.

Prav tako je IP v računalniškem programu EPP, med vsemi zadevami organa, ne le med zgoraj navedenimi, in s pomočjo ključnih besed (»elaborat«, »cenitev«, »hiša nepremičnin« »dom JLA«, »Klub za nadarjene učence«, »Kulturni center Janeza Trdine«) iskal dokument, ki bi ustrezal zahtevi prosilca, pri čemer pa IP zahtevanega dokumenta ni našel. Organ je dodatno pojasnil, da iskalnik omogoča iskanje dokumentov po vseh upravnih zadevah in dokumentih (nerešenih, rešenih, izločenih in storniranih).

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP v nadaljevanju ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom - cenitvijo z dne 7. 7. 2003 pooblaščenega cenilca mag. …., vendar ga prosilcu ne želi posredovati. IP je na ogledu in camera sam preveril morebitni obstoj zahtevanega dokumenta, pri čemer je ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom resnično ne razpolaga. Kot že navedeno, je IP na ogledu in camera vpogledal v vse spise, ki se nanašajo na nekdanji dom JLA v Novem mestu, v fizični in elektronski obliki, pri čemer IP ni našel zahtevanega dokumenta. Zahtevanega dokumenta IP tudi ni našel pri iskanju po celotni bazi računalniškem programi organa, s pomočjo ključnih besed. Na podlagi navedenega IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanim dokumentom razpolaga. IP celo meni, da je organ naredil vse, da bi našel zahtevani dokument. Med drugim se je organ obrnil tudi na Ministrstvo za obrambo (pogodbena stranka) in na …., v upanju, da bi od njiju lahko pridobil zahtevani dokument, česar pa organ sicer na podlagi določb ZDIJZ ni dolžan narediti. Na podlagi določb ZDIJZ namreč organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ni dolžan pridobivati od drugih organov/poslovnih subjektov/posameznikov, da bi zadostil zahtevi prosilca. Po določbah ZDIJZ je relevantno le, ali organ v času prejema zahteve po ZDIJZ z zahtevanim dokumentom razpolaga ali ne.

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec sicer v pritožbi navaja, da bi organ z zahtevanim dokumentom moral razpolagati, saj je priloga pogodbe, s katero organ nedvomno razpolaga, pri čemer pa IP dodaja, da zgolj pavšalno navajanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanim dokumentom, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

Zato IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP je nedvomno ugotovil, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja.

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da dokument, ki je predmet pritožbenega postopka, pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na tej podlagi je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 0901-50/2018-2 (401) z dne 17. 1. 2019, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

Raziskovalka Pooblaščenca

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke