prosilec - Ministrstvo za infrastrukturo

POVZETEK:

Organ je delno zavrnil dostop do dokumenta, tako da je prosilcu omogočil delni dostop in v dokumentu prekril varovane osebne podatke. Prosilec se je pritožil, da je organ prekril tudi podatke, ki niso varovani z izjemo po ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da nekateri prekriti podatki niso varovani osebni podatki (ker je šlo za prosto dostopne informacije javnega značaja v zvezi z opravljanjem javne službe, za podatke, ki so po zakonu javni - ime in priimek samostojnega podjetnika ter nosilca dopolnilne dejavnosti ter registrska številka).  V tem delu je IP delno ugodil pritožbi, v delu, kjer pa je šlo za varovane osebne podatke (ime in priimek zaposlenih delavcev pri izvajalcu javne službe), je pritožbo zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-44/2019/7

Datum:  15. 3. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi …….. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 29. 1. 2019, zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 090-57/2018-2 z dne 8. 1. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 29. 1. 2019 se delno ugodi in se odločba Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, št. 090-57/2018-2 z dne 8. 1. 2019, delno odpravi ter se odloči, da je organ dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati kopijo Izvedbenega programa zimske službe za leto 2018/2019 na način, da mu posreduje še:

• na dopisu št. 160/28 z dne 15. 11. 2018, v prvi alineji, ime samostojnega podjetnika;
• na strani 76, ime in priimek fizične osebe v drugi, tretji in četrti vrstici sedme tabele ter vse registrske številke;
• na strani 77, ime in priimek fizične osebe v prvi alineji tretje tabele ter vse registrske številke;
• na strani 78, ime in priimek osebe v prvi vrstici pete tabele; ime in priimek fizične osebe v sedmi tabeli, ime in priimek fizične osebe v prvi in drugi alineji osme tabele ter vse registrske številke;
• na strani 95, ime in priimek lastnika avtodvigala.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je na podlagi ZDIJZ pri organu vložil zahtevo z dne 27. 12. 2018, v kateri je zahteval, da mu organ, v zvezi z javnim razpisom za podelitev koncesije, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil dne 23. 4. 2014, pod št. objave JN4851/2014 in kasneje sklenjene koncesijske pogodbe št. 2431-14-000041/0 z dne 16. 3. 2015 ter koncesijske pogodbe za obdobje enega leta od 16. 3. 2018 do 15. 3. 2019 za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in varstva državnih cest, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo na koncesijskem območju št. 4 (št. pogodbe koncedenta 2431-18-000243/0) z dne 15. 3. 2018, posreduje fotokopijo Izvedbenega programa zimske službe za leto 2018/2019, ki ga je dolžan koncesionar predložiti koncedentu najkasneje do 15. oktobra tekočega leta z vsemi prilogami.

Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-57/2018-2 z dne 8. 1. 2019, s katero je zahtevo delno zavrnil. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ do dokumenta omogočil delni dostop, tako da je prosilcu posredoval Izvedbeni program zimske službe 2018/2019 na državnih cestah v upravljanju DRSI na območju 4, pri čemer je zaradi izjeme varstva osebnih podatkov prekril določene osebne podatke.   

Prosilec je zoper odločbo po pošti dne 29. 1. 2019 podal pritožbo, s katero se pritožuje zoper vse prekrite podatke in navaja, da je dne 24. 1. 2019 prejel CD s podatki. Navaja, da iz odločbe izhaja, da je GGD d.d. izvajalec zimske službe, ki je pravna oseba in ima sklenjene pogodbe za pluženje in posipanje s 4 podizvajalci, ki so registrirani kot s. p. ter z dvema fizičnima osebama. V dokumentih so prekriti podatki o partnerjih GGD d.d., podatki o lastniku avtodvigala (stran 95), o vozniku zimskih strojev, razpored (na strani 93), lokacija in telefonska številka, pod točko 21 načrt posipanja in pluženja, na strani 76 in 77 so prekriti podatki o registrskih številkah vozil ter o voznikih, pod točko 9 (na strani 35) so prekriti trije podatki o osebah, pri čemer telefonske številke teh oseb niso prekrite (vodja projekta vzdrževanja ter dva nadzornika DRI), nadalje je na strani 36 prekrit podatek poleg besedila turistično - informativna redakcija, na strani 38 (točka 10 - telefonske številke odgovornih delavcev Gorenjske gradbene družbe d. d.) so delno prekriti podatki o osebah in elektronski naslovi teh oseb, na strani 50 in 51 pa so delno prekriti podatki o voznikih. V pritožbi navaja, da GGD d. d. nima pravne podlage za sklenitev pogodbe o pluženju in posipanju s fizično osebo, saj slednja ne more izstavljati nobenih računov za svoje delo in nima ustreznega zavarovanja. Naročnik izvedbenega programa zimske službe je Direkcija RS za infrastrukturo, gre za izjemno zahtevno nalogo, ki se mora izvajati pravočasno, v skladu s Pravilnikom o rednem vzdrževanju javnih cest, poleg tega gre za porabo javnih sredstev, ki terja toliko večjo skrbnost in transparentnost. V pritožbi še navaja, da iz odločbe ne izhaja jasno, katere podatke je organ štel za varovane osebne podatke in jih kot take prekril. Zaradi tega je obrazložitev odločbe ostala na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa, kar predstavlja bistveno kršitev upravnega postopka. Nadalje navaja, da se je organ v odločbi skliceval na to, da dokumenti vsebujejo določene osebne podatke, ni pa pojasnil, katere podatke v zahtevanih dokumentih je treba prekriti (npr. imena in priimke voznikov, nadzornikov, odgovornih oseb, e-pošte, telefonskih številk, registrskih tablic vozil, strojev). Meni, da prekriti podatki ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ – varstva osebnih podatkov. Organ je prekril podatke o registrskih oznakah vozila (stroja), ki načeloma ne predstavljajo osebnega podatka. V skladu s 26. členom Zakona o motornih vozilih mora biti vozilo označeno z registrsko oznako. Evidenca registriranih vozil ni javna. V primeru, ko je lastnik vozila podjetje ali če je vozilo registrirano na podjetje, registrska oznaka vozila ne predstavlja osebnega podatka. Kadar je lastnik vozila fizična oseba ali je vozilo registrirano nanjo, registrska oznaka vozila predstavlja njen osebni podatek. Organ v odločbi ne pojasni, ali gre v konkretnem primeru za podatek o vozilu v lasti fizične osebe. Pritožnik meni, da gre za vozila v lasti koncesionarja GGD d. d. ter njegovih podizvajalcev, ki so pravne osebe, razen dveh, zato ne gre za osebni podatek, ki bi ga bilo mogoče prekriti.

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, pritožbo je z vsemi prilogami, z dopisom št. 090-57/2018-6 z dne 7. 2. 2019, v skladu z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP.

IP ugotavlja, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja ter v skladu z načelom materialne resnice, z dopisom št. 090-44/2019/2 z dne 21. 2. 2019, na podlagi 10. člena ZInfP, od organa zahteval dodatna pojasnila ter dokumente.

Organ je IP po pošti dne 8. 3. 2019 in po elektronski pošti 15. 3. 2019 posredoval dodatna pojasnila.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru je sporno, ali so informacije javnega značaja prosto dostopne, oziroma ali obstaja katera izmed izjem od prostega dostopa ter ali je organ pravilno ugotovil dejansko stanje ter uporabil materialno pravo, s tem, ko je določene podatke, v skladu s pravilom delnega dostopa, v posredovanem dokumentu prekril.

IP pojasnjuje, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati le vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki, ne pa tudi vprašanje zakonitosti poslovanja organa glede sklepanja pogodb z izvajalci zimske službe, ter vprašanje zakonitosti (oz. obstoja pravne podlage) sklepanja teh pogodb itd. IP je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. IP v skladu z načelom zakonitosti v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja posledično nima pristojnosti, da bi presojal zakonitost in smotrnost ravnanja organa.

IP ugotavlja, da se pritožnik pritožuje zoper prekrite podatke v dokumentu. IP je pregledal CD zgoščenko z dokumentom Izvedbeni program zimske službe za leto 2018/2019, ki je bil predmet odločanja v izpodbijani odločbi.  Ugotovil je, da izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ (nahaja se v materializirani obliki, izvira iz delovnega področja organa, organ z njim razpolaga). IP je nadalje preverjal, ali je ta informacija prosto dostopna tako, da je ugotavljal, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa iz 5. a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.  

Izjema varstva osebnih podatkov  

IP je ugotovil, da se v dokumentu, o katerem je odločal organ z izpodbijano odločbo, nahajajo osebni podatki. IP se glede že posredovanih osebnih podatkov ne opredeljuje, dokument je obravnaval v okviru pritožbenih navedb ter po uradni dolžnosti presojal, ali dokument vsebuje še katero izmed drugih izjem po ZDIJZ.

Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.  

Varstvo osebnih podatkov ureja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno in v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP je ob pregledu dokumentacije ugotovil, da gre pri nekaterih prekritih osebnih podatkih za izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri nekaterih pa za izjemo od izjeme, razkritje teh podatkov pa je dopustno na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatke v zvezi z javno porabo denarja ali ker gre za opravljanje javnopravne naloge. Nekateri osebni podatki pa so javni že po zakonu, ki ureja Poslovni register.

IP je ugotovil, da se na dopisu št. 160/28 z dne 15. 11. 2018 (ki je del obravnavanega dokumenta), v prvi alineji, nahaja podatek o imenu in priimku samostojnega podjetnika (s. p. ). IP ugotavlja, da je organ prekril ime s. p., ki ni varovan osebni podatek. Ta podatek je namreč javen že po Zakonu o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17, v nadaljevanju: ZPRS-1, zato ga je potrebno razkriti. Posledično je IP v tem delu pritožbi prosilca ugodil.                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                             

IP nadalje ugotavlja, da podatek o imenu in priimku lastnika avtodvigala, ki se nahaja na strani 95 dokumenta in ga je organ prekril, ni varovan osebni podatek. Iz strani 1 dokumenta je namreč razvidno, da je bil obravnavan dokument Izvedbeni program zimske službe izdelan za nemoteno izvajanje javne službe, ki je osnovni dokument o organiziranosti zimske službe. Gre za izvajanje gospodarske javne službe, ki jo izvaja podjetje GGD d. d. kot koncesionar, na podlagi koncesijske pogodbe. Iz strani 2 tega dokumenta je nadalje razvidno, da se s tem dokumentom določi seznam pogodbenih izvajalcev. Glede na navedeno (da gre za opravljanje javne službe), IP meni, da ima javnost pravico vedeti, kdo je oziroma bo opravil javne naloge, katerih izvajanje mora po predpisih zagotavljati organ, ki upravlja s cestami. Načelo transparentnosti se namreč ne more raztezati samo na delo javnih uslužbencev, ampak na vsakogar, ki v imenu in za račun organa opravlja javnopravne naloge, ki spadajo med zakonske naloge organa. Razkritje podatka o imenu in priimku pogodbenega izvajalca (pa čeprav gre za fizično osebo in je z njim sklenjena le ustna pogodba) je tako tudi v javnem interesu, v smislu drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. O podobnem vprašanju je IP že odločal, npr. v odločbi pod št. 021-34/2007/3 z dne 18.06.2007, v kateri je šlo za razkritje podatkov o imenih in priimkih rejnikov, ki so v imenu in za račun organa opravljali javnopravne naloge (in te naloge niso bile nujno povezane z prejemom plačila iz javnih sredstev). Da je treba vprašanje varstva osebnih podatkov v zvezi z izvajanja javnopravnih nalog organa po tretjih osebah, s katerimi je organ v pogodbenem razmerju, obravnavati širše, pa je opozorilo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. II U 283/2013-10 z dne 15. 1. 2014. Poleg tega pa gre tudi za podatek v zvezi s porabo javnih sredstev, ki je glede na tretji odstavek 6. člena javen. Gre namreč za podatek o tem, kdo je oziroma bo za opravljeno storitev prejel javni denar. Podatek o njegovem bivališču ter telefonski številki pa je varovan osebni podatek, ki ga ni dovoljeno razkriti. Posledično je IP v tem dleu pritožbi prosilca dleno ugodil.

IP je tekom pritožbenega postopka ugotovil, da so na strani 93 dokumenta, v tabeli 27.1 »Specialni zimski stroji in razpored«, prekrita imena in priimki voznikov, ki so zaposleni pri koncesionarju GGD d. d. IP ugotavlja, da ker gre za osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri koncesionarju GGD. d. d., so njihovi osebni podatki na dokumentu pravilno prekriti, saj gre za varovane osebne podatke.  IP namreč ni našel pravne podlage za njihovo razkritje. Javen je samo podatek o pogodbenem izvajalcu javne službe kot prejemniku javnega denarja (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ), ne pa tudi podatek o zaposlenih, ki dejansko izvajajo delo pri pogodbenem izvajalcu. V tem delu je IP pritožbo prosilca posledično zavrnil.

IP je nadalje ugotovil, da so na strani 35 dokumenta prekriti podatki (ime in priimek) o dveh nadzornikih družbe DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d. o. o. ter ime in priimek vodje projekta vzdrževanja cest. To je gospodarska družba, ki je v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava, imena in priimki zaposlenih pri tej družbi pa niso prosto dostopne informacije, ker ne gre za javne uslužbence. Iz zakonodaje na področju gradbeništva sicer izhaja, da se mora vsak vodja projekta ter vsak odgovorni projektant vpisati v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije - ZASPS oz. Imenik pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom - IZS, vendar je IP po vpogledu v imenika ugotovil, da prekrite fizične osebe tam niso vpisane, tako da podatki o njihovih imenih in priimkih niso javni. Te osebe so zaposlene pri pravni osebi zasebnega prava, IP pa ni našel pravne podlage za razkritje njihovih osebnih podatkov. Posledično je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.

IP je ugotovil, da je na strani 36 dokumenta, v rubriki »Važnejše telefonske številke«, prekrit podatek o fizični osebi. Ker zaposleni ni javni uslužbenec in ker ne gre za javno porabo denarja (ne gre za izjemo od izjeme po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ), gre za varovan osebni podatek in tega podatka ni dovoljeno razkriti. Posledično je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.

Organ je na strani 38 dokumenta prekril imena in priimke fizičnih oseb ter njihove naslove elektronske pošte. IP je ugotovil, da gre za osebe, zaposlene pri koncesionarju GGD. d. d., njihovi osebni podatki pa so prekriti zakonito, ker predstavljajo varovane osebne podatke. Poleg imena in priimka zaposlenega delavca je glede na določila Splošne uredbe o varstvu podatkov osebni podatek tudi elektronski naslov, kadar vsebuje informacijo o imenu, priimku in zaposlitvi osebe in je s tem osebo mogoče določiti ali pa postane vsaj določljiva. IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje. Te osebe tudi niso vpisane v noben javni imenik (npr. Imenik pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom imenik), zato teh podatkov ni dovoljeno razkriti. Posledično je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.

IP je ugotovil, da so na straneh 50, 51 in 52 dokumenta prekriti osebni podatki (ime in priimek) voznikov, ki so zaposleni v GGD d. d. ter osebni podatek (ime in priimek) voznika (fizična oseba), ki vozi za izvajalca dopolnilne dejavnosti. Ti podatki so varovani osebni podatki, ker gre za imena in priimke zaposlenih voznikov, njihova javnost ni razvidna iz nobene javne evidence, prav tako IP ni našel nobene pravne podlage za njihovo razkritje, zato se pritožba prosilca v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na strani 76, 77 in 78 dokumenta je organ prekril registrske številke vozil, voznike, ki so zaposleni v družbi GGD. d. d., ki je izvajalec zimske službe, voznika, ki vozi v imenu nosilca dopolnilne dejavnosti ter imena in priimke samostojnih podjetnikov in imena in priimke nosilcev dopolnilne dejavnosti. V zvezi s pritožbeno navedbo, da registrska številka vozila ne predstavlja osebnega podatka, IP pojasnjuje, da je registrska številka osebni podatek le v primeru, ko z njeno uporabo lahko določimo lastnika vozila, ki je posameznik oz. fizična oseba. Če pa je lastnik vozila podjetje, potem registrska oznaka ne predstavlja osebnega podatka. Organ je v dodatnih pojasnilih navedel, da ponudniki v okviru ponudbe niso bili dolžni predložiti dokumentacije, ki bi dokazovala, v čigavi lasti so vozila. Prav tako sama registrska številka, brez navedene fizične osebe, ne predstavlja varovanega osebnega podatka. Glede na to, da so na navedenih straneh fizične osebe prekrite in tako registrske številke ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, jih je potrebno razkriti. Prav tako ne morejo biti varovani osebni podatki registrske številke vozil, ki so v uporabi samostojnih podjetnikov. Podatki o imenih in priimkih samostojnih podjetnikov in nosilca dopolnilne dejavnosti pa so javni glede na ZPRS-1 in jih je prav tako potrebno razkriti, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.

IP je glede obravnavanega dokumenta ugotovil, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, vendar zaradi izjeme varstva osebnih podatkov ne v celoti. IP namreč ni našel pravne podlage za razkritje določenih osebnih podatkov na zahtevanem dokumentu javnosti, glede katerih je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, glede določenih osebnih podatkov v dokumentu pa je ugotovil, da so prosto dostopni in naložil organu, da jih posreduje prosilcu, na način kot izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.

IP ugotavlja, da mora organ dostop do dokumenta omogočiti z delnim dostopom. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki so izvzete iz prostega dostopa in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa, na podlagi 7. člena ZDIJZ, izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. IP ugotavlja, da je varovane osebne podatke s trajnim prekritjem mogoče izločiti iz obravnavanega dokumenta ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost.

IP se ob tem ni spuščal v presojo načina oz. oblike, na katerega je organ prosilcu omogočil seznanitev z informacijami, ker se pritožnik zoper ta del izpodbijane odločbe ni pritožil. IP je odločil, da mora organ prosilcu posredovati še dodatne informacije na način, kot to izhaja iz točke 1 izreka, v obliki fotokopij, ker je bil tak način opredeljen v zahtevi prosilca.

V nadaljevanju je IP po uradni dolžnosti presojal, ali iz navedenega dokumenta izhajajo še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki bi morebiti preprečevale prost dostop. IP je po pregledu dokumenta ugotovil, da druge izjeme niso podane.

Ker je IP ugotovil, da organ prosilcu ni posredoval vseh informacij javnega značaja, ki bi mu jih moral, je pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo delno odpravil. Organ na prvi stopnji je iz ugotovljenih dejstev namreč napravil napačen sklep ter posledično napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. IP je zato, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, v katerem je podana izjema varstva osebnih podatkov, pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka