prosilec - Zavod za šport Brežice

POVZETEK:

&nbs

Prosilka je na organ naslovila zahtevo za posredovanje določene dokumentacije. Njeno zahtevo je organ v delu zavrnil zaradi neobstoja dokumentov, v delu pa zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prekril osebne podatke javnih uslužbencev v zvezi z njihovim delovnim razmerjem, zato je pritožbena navedba prosilke, da so obravnavani podatki prosto dostopni, utemeljena. Glede neobstoja dokumentov je IP sledil organu in prosilkino zahtevo v tem delu zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-42/2019/7

Datum: 13. 3. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. in prvega dostavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ........, z dne 29. 1. 2019 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, št. 090-1/2018/2 z dne 11. 1. 2019, Zavoda za šport Brežice, Černelčeva cesta 10, 8250 Brežice (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 29. 1. 2019 zoper odločbo Zavoda za šport Brežice, št. 090-1/2018/2 z dne 11. 1. 2019, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

• Soglasje za javnega uslužbenca ........, št. 100-0016/2017 z dne 4. 7. 2017;
• Soglasje za javnega uslužbenca ........, št. 100-0016/2017 z dne 4. 7. 2017;
• Soglasje za javnega uslužbenca ........., št. 100-0016/2017 z dne 4. 7. 2017;
• Soglasje za javno uslužbenko ........., št. 100-0016/2017 z dne 4. 7. 2017;
• Soglasje za javnega uslužbenca ........, št. 100-0016/2017 z dne 4. 7. 2017;
• Soglasje za javno uslužbenko ........, št. 100-0016/2017 z dne 4. 7. 2017;
• Soglasje za javnega uslužbenca .........., št. 100-0016/2017 z dne 4. 7. 2017;
• Soglasje za javnega uslužbenca .........., št. 100-0016/2017 z dne 4. 7. 2017;
• Evidenco o dejanski zasedenosti delovnih mest Zavoda za šport Brežice, št. 1001-1/2017 z dne 4. 10. 2017 na način, da se prosilki posreduje stolpec »ime in priimek javnega uslužbenca«;
• Pogodbo o zaposlitvi, št. 100-02/2017 z dne 1. 8. 2017, pri čemer je organ dolžan v uvodnem delu prekriti datum rojstva javnega uslužbenca, njegov naslov, EMŠO ter davčno številko;
• Pogodbo o zaposlitvi, št. 100-03/2017 z dne 1. 8. 2017, pri čemer je organ dolžan v uvodnem delu prekriti datum rojstva javnega uslužbenca, njegov naslov, EMŠO ter davčno številko;
• Pogodbo o zaposlitvi delavca št. 7-4/2008 z dne 1. 8. 2008, pri čemer je dolžan v uvodnem delu prekriti naslov javnega uslužbenca, njegov EMŠO, podatek o državljanstvu, DŠ in davčni izpostavi ter podatke o št. osebnega računa in banki, pri katerem je odprt TRR;
• Pogodbo o zaposlitvi, št. 100-01/8/2017 z dne 4. 10. 2017, pri čemer je organ dolžan v uvodnem delu prekriti datum rojstva javne uslužbenke, njen naslov, EMŠO ter davčno številko;
• Pogodbo o zaposlitvi, št. 100-9/2017 z dne 1. 8. 2017, pri čemer je organ dolžan v uvodnem delu prekriti datum rojstva javnega uslužbenca, njegov naslov, EMŠO ter davčno številko;
• Aneks št. 1 k Pogodbi o zaposlitvi, št. 100-02/5/2017-1 z dne 4. 10. 2017, pri čemer je organ dolžan v uvodnem delu prekriti datum rojstva javnega uslužbenca, njegov naslov, EMŠO ter davčno številko;
• Pogodbo o zaposlitvi, št. 100-04/2017 z dne 1. 8. 2017, pri čemer je organ dolžan v uvodnem delu prekriti datum rojstva javne uslužbenke, njen naslov, EMŠO ter davčno številko;
• Pogodbo o zaposlitvi, št. 100-01/6/2017 z dne 10. 10. 2017, pri čemer je organ dolžan v uvodnem delu prekriti datum rojstva javnega uslužbenca, njegov naslov, EMŠO ter davčno številko;
• Pogodbo o zaposlitvi, št. 010-04-2/2017 z dne 24. 4. 2018, pri čemer je organ dolžan v uvodnem delu prekriti naslov direktorja in EMŠO ter v I. členu prekriti datum rojstva direktorja in njegov naslov;
• Pogodbo o zaposlitvi, št. 100-5/2017 z dne 1. 8. 2017, pri čemer je organ dolžan v uvodnem delu prekriti datum rojstva javnega uslužbenca, njegov naslov, EMŠO ter davčno številko;
• Aneks št. 1 k Pogodbi o zaposlitvi, št. 100-01/5/2017-1 z dne 4. 10. 2017, pri čemer je organ dolžan v uvodnem delu prekriti datum rojstva javnega uslužbenca, njegov naslov, EMŠO ter davčno številko;
• Pogodbo o zaposlitvi, št. 100-6/2017 z dne 1. 8. 2017, pri čemer je organ dolžan v uvodnem delu prekriti datum rojstva javne uslužbenke, njen naslov, EMŠO ter davčno številko;
• Aneks št. 1 k Pogodbi o zaposlitvi, št. 100-01/7/2017-1 z dne 4. 10. 2017, pri čemer je organ dolžan v uvodnem delu prekriti datum rojstva javne uslužbenke, njen naslov, EMŠO ter davčno številko;
• Pogodbo o zaposlitvi, št. 100-7/2017 z dne 1. 8. 2017, pri čemer je organ dolžan v uvodnem delu prekriti datum rojstva javnega uslužbenca, njegov naslov, EMŠO ter davčno številko;
• Pogodbo o zaposlitvi, št. 100-8/2017 z dne 1. 8. 2017, pri čemer je organ dolžan v uvodnem delu prekriti datum rojstva javnega uslužbenca, njegov naslov, EMŠO ter davčno številko ter
• Aneks št. 1 k Pogodbi o zaposlitvi, št. 100-01/7/2017-2 z dne 4. 10. 2017, pri čemer je organ dolžan v uvodnem delu prekriti datum rojstva javnega uslužbenca, njegov naslov, EMŠO ter davčno številko.

1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 25. 10. 2018 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala posredovanje naslednje dokumentacije:

1. gradivo, s katerim je odpravljeno neskladje po priporočilih revizije, vezano na kadrovsko problematiko (podroben opis ugotovitev razhajanj od dejanskega stanja, soglasje ustanovitelja, uradni zaznamki in drugo),

2. Pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest, sklep in zapisnik seje sveta zavoda na katerem je sprejet,

3. katalog delovnih mest,

4. evidenco dejanske zasedenosti delovnih  mest,

5. veljavne pogodbe o zaposlitvi in/ali anekse k pogodbi o zaposlitvi za vse zaposlene ter

6. vse pogodbe o komercialnem oglaševanju na vseh javnih objektih v lasti Občine Brežice in v upravljanju Zavoda za šport Brežice.

O zahtevi prosilke je organ odločil z izpodbijano odločbo, št. 090-1/2018/2 z dne 11. 1. 2019, s katero je:

- zavrnil dostop do dokumentacije, navedene v 1., 5. ter 6. točki njene zahteve ter

- omogočil dostop do dokumentacije, navedene v 2., 3. in 4. točki zahteve.

Zoper navedeno odločitev organa je prosilka  dne 29. 1. 2019 vložila pritožbo, v kateri navaja, da se njena pritožba nanaša na zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja v 1 in 5. točki zahtevka ter nepopolni informaciji v 2. točki (manjka zapisnik seje sveta, na kateri je sprejet Pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest) in 4. točki zahtevka (manjkajo imena in priimki zaposlenih). V nadaljevanju pritožbe se prosilka dodatno opredeljuje do zaprošenih dokumentov, in sicer dodaja, da:

- ji organ ni posredoval zapisnika seje sveta zavoda, na katerem je bil sprejet Pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest (2. točka zahteve prosilke),

- je organ v izpodbijani odločbi navedel, da se zahtevku v 4. točki ugodi. Prosilka poudarja, da navedeno ne drži v celoti. Organ ji je namreč posredoval zgolj evidenco dejanske zasedenosti delovnih mest, brez imen in priimkov zaposlenih,

- organ glede zavrnitve dokumentacije, pod točko 1. njene zahteve, navaja neresnico, saj naj bi organ sam v nekem predhodnem dopisu, ki ga je posredoval prosilki, navedel, da navedena dokumentacija nima značaja dokumentov, do katerih bi bila upravičena na podlagi določb ZDIJZ ter

- organ glede točke 5. njene zahteve navaja, da pogodbe o zaposlitvi vsebujejo varovane osebne podatke, pri čemer pa po mnenju prosilke organ ni utemeljil razloga za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je organ po prejemu pritožbe prosilki posredoval zapisnik celotne seje sveta zavoda (slednje med drugim izhaja tudi iz dopisa prosilke št. 6-2/2019 z dne 13. 2. 2019), na kateri je bil sprejet Pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest. Navedeni dokument se nanaša na 2. točko zahteve prosilke, kar pomeni, da je pritožbena navedba glede navedenega dokumenta irelevantna.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP. Odstop pritožbe je IP prejel dne 18. 2. 2019. Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju manjkajočih dokumentov in dodatnih pojasnil. Navedeno je IP prejel 26. 2. 2019 in dne 11. 3. 2019.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V zvezi z navedbo organa, da je prosilka bivša direktorica, ki osebno pozna vse zaposlene, kot tudi delovna mesta, ki jih zasedajo in da zaradi tega ni mogoče zagotoviti varstva osebnih podatkov posameznikov, IP pojasnjuje, da v postopku po ZDIJZ ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilka. V postopku po ZDIJZ se torej presoja zgolj vprašanje, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja, ki je dostopna erga omnes, torej z vidika javnosti in se npr. posebnega statusa prosilca (npr. bivša direktorica javnega zavoda) in njegovega morebitnega specialnega interesa ne upošteva.

Kot že zgoraj navedeno, prosilka vztraja pri posredovanju dokumentov iz 1., 4. in 5. točke njene zahteve. Organ je 1. točko zahteve prosilke v celoti zavrnil zaradi neobstoja dokumentov, točko 4. delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov ter iz istega razloga v celoti zavrnil 5. točko zahteve.

Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.    organ mora z njo razpolagati, in

3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

Glede 1. točke prosilkine zahteve (gradivo, s katerim je odpravljeno neskladje po priporočilih revizije, vezano na kadrovsko problematiko (podroben opis ugotovitev razhajanj od dejanskega stanja, soglasje ustanovitelja, uradni zaznamki in drugo) je organ v elektronskem sporočilu z dne 26. 2. 2019 pojasnil, da je takratna direktorica (prosilka, op. organa) za odpravljanje neskladij, ugotovljenih z revizijo, sklenila pogodbo z Inštitutom za plače in delovna razmerja. Ob zamenjavi direktorice naloga ni bila realizirana in je bilo nato dogovorjeno, da se bo zadeva reševala na podlagi soglasij župana in da bo s strani navedenega pogodbenega partnerja pripravljen Predlog novega Pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest, s katalogom delovnih mest, predlog (vzorec) novih pogodb in predlog (vzorec) soglasja župana. Organ je poudaril, da je prosilki, v skladu s 1. točko njene zahteve, posredoval navedeni pravilnik, katalog delovnih mest, zapisnik in sklepe sveta zavoda o sprejetju teh dokumentov. Soglasij ustanovitelja prosilki ni posredoval, zaradi varstva osebnih podatkov. Organ še dodaja,  da s kakršnimikoli drugimi verodostojnimi dokumenti, ki bi bili sprejeti v okviru tega postopka, ne razpolaga.

IP ugotavlja, da je organ prosilki posredoval gradivo, s katerim je odpravljeno neskladje po priporočilih revizije, in sicer Pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest organa ter Katalog delovnih mest, ki je sestavni del pravilnika. Nadalje iz priloge št. 7 (K točki 3 – Obravnava in sprejem Pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest Zavoda za šport Brežice), ki jo je prosilka sama priložila pritožbi, izhaja opis ugotovitev razhajanj od dejanskega stanja, kar pomeni, da se je prosilka seznanila tudi s temi informacijami. Ni pa se prosilka seznanila s soglasji ustanovitelja ter informacijami, ki jih je opredelila kot »uradni zaznamki in drugo«. Soglasja ustanovitelja je organ v okviru pritožbenega postopka dostavil IP. Gre za soglasja, izdana na podlagi drugega odstavka 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSPJS), ki med drugim določa, da če obstajajo za to utemeljeni razlogi, se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi, na podlagi soglasja, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma ob imenovanju v naziv ali višji naziv, uvrsti v plačni razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, vendar ne v višji plačni razred, kot ga je možno doseči z napredovanjem. Soglasje za uvrstitev poda za javnega uslužbenca, zaposlenega pri posrednih uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj in financer je lokalna skupnost, župan.

Po pregledu soglasij IP ugotavlja, da ti ne vsebujejo varovanih osebnih podatkov, kot je zmotno zatrjeval organ. Gre namreč za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, ki so v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni. Citirani člen določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Soglasja namreč, poleg imen in priimkov javnih uslužbencev, vsebujejo podatke o pravni podlagi za njihovo izdajo, podatke o uvrstitvi javnega uslužbenca v plačni razred, njegovem delovnem mestu ter obrazložitev za izdajo soglasja. Navedeni podatki so prosto dostopni tudi na podlagi določbe 38. člena ZSPJS, ki ureja javnost plač v javnem sektorju, in sicer določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. IP torej odločitvi organa glede soglasij ustanovitelja, tj., da je podana izjema varstva osebnih podatkov, ni sledil, je pa sledil njegovi odločitvi glede dela prosilkine zahteve po posredovanju informacij, ki jih je ta opredelila kot »uradni zaznamki in drugo«. Organ namreč zatrjuje, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, saj jih v okviru konkretnega postopka ni ustvaril. IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, za katere prosilec meni, da bi jih moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ.

V 4. točki zahteve je prosilka navedla, da želi prejeti fotokopijo evidence dejanske zasedenosti delovnih  mest. Slednjo ji je organ, s prekritimi osebnimi podatki (ime in priimek) zaposlenih, posredoval. Takšno odločitev organa prosilka izpodbija in meni, da je upravičena do dokumenta v celoti. IP pojasnjuje, da imena in priimki javnih uslužbencev niso varovani osebni podatki. Pravna podlaga za njihovo razkritje je že zgoraj navedena 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ime in priimek javnega uslužbenca je zagotovo podatek v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Da imajo zaposleni pri organu status javnega uslužbenca, pa izhaja iz 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU), ki določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, pri čemer javni sektor po tem zakonu sestavljajo, med drugim, tudi javni zavodi. Imena in priimki zaposlenih pri organu, ki majo status javnih uslužbencev, so torej prosto dostopni in je prosilka upravičena do seznanitve z dokumentom v celoti.

Zaradi varstva osebnih podatkov je organ v celoti zavrnil zahtevo prosilke po posredovanju veljavnih pogodb o zaposlitvi in/ali aneksov k pogodbi o zaposlitvi za vse zaposlene (5. točka  zahteve). IP je vpogledal v posredovane pogodbe o zaposlitvi in anekse ter ugotovil, da ti vsebujejo tako varovane osebne podatke, kot tudi prosto dostopne podatke. Na eni strani gre za podatke povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in so zato prosto dostopni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na drugi strani pa gre za podatke, kot so npr. naslov prebivališča javnega uslužbenca, njegov datum rojstva itd., za katerih razkritje IP ni našel pravne podlage in gre za varovane osebne podatke. Posledično mora organ v posredovanih pogodbah varovane osebne podatke prekriti, s preostalim delom pa seznaniti prosilko. Glede posredovanja pogodb o zaposlitvi in njihovih aneksov je IP tako odločil, da mora organ prosilki omogočiti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Da gre v primeru pogodb o zaposlitvi javnih uslužbencev za informacije javnega značaje, je IP že večkrat zapisal tudi v svojih odločbah, kot npr. v odločbi IP št. 090-28/2017 z dne 22. 3. 2017 in odločbi št. 090-202/2018 z dne 26. 10. 2018.

IP tako zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da je treba zadevo rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem pa je IP ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti ter v delu, v katerem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke pa je pritožbo prosilke, v skladu z 248. členom ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka