prosilec - Komunala Novo mesto

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje določene dokumentacije, pri čemer je organ njegovo zahtevo zavrnil zaradi neobstoja dokumenta in varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga z zaprošeno dokumentacijo  (iz kateregakoli razloga), pri čemer so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, zato je njegovo pritožbo zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-40/2019/8

Datum: 28. 2. 2019

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 12. 2018, zoper odločbo, št. 70-EFR-2200/2018 z dne 27. 11. 2018, Komunale Novo mesto d.o.o., Podbevškova ulica 12, 8000 Novo mesto  (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 8. 12. 2018 zoper odločbo Komunale Novo mesto d.o.o., 70-EFR-2200/2018 z dne 27. 11. 2018, se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 13. 5. 2018 na elektronski naslov zaposlenega pri organu naslovil sporočilo, v katerem je zapisal, da potrebuje informacije o vodovodu in praznjenju fekalne jame za dotično osebo. Njegovega sporočila organ prvotno (zaradi vsebine in naslovnika) ni obravnaval v skladu z določbami z ZDIJZ, temveč šele kasneje, ko je bilo nedvoumno ugotovljeno, da je prosilec zaprošene informacije zahteval kot informacije javnega značaja. Skladno z navedenim ga je organ pozval k dopolnitvi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Dne 9. 11. 2018 se je prosilec zglasil pri organu in dostavil dopolnjeno zahtevo. Iz dopisa »dostop do informacij javnega značaja« z dne 4. 11. 2018 izhaja, da se želi prosilec seznaniti s podatki o trasi vodovoda in podatki priključka (seznanitev z vsemi dokumenti, tako pisnimi kot tudi grafičnimi, v klasični in elektronski obliki, za vodovodno traso po parceli št. 969/1 in za vodovodni priključek na objekt št. 216/2, ki je na parceli št. 968/1 k.o. Žužemberk ter izkazujejo datum zahteve za izgradnjo vodovoda, vloženo pri organu s strani lastnika objekta in datum, ko je bila priključitev števca narejena ter podatke, ali se uporaba vode za objekt 216/2 do sedaj sploh plačevala) ter podatki o odvozu fekalij (v zvezi s fekalno jamo, ki je na parceli št. 968/2 za objekt 216/2 podatke o tem, kolikokrat je bila fekalna jama izpraznjena do sedaj in kolikšne so bile približne količine fekalij). Prosilec še dodaja, da za pridobitev zaprošenih informacij izkazuje pravni interes po 42. in 43. členu ZUP.

O zahtevi prosilca je organ odločil z izpodbijano odločbo, št. 70-EFR-2200/2018 z dne 27. 11. 2018, s katero je njegovo zahtevo zavrnil, zaradi neobstoja dokumenta ter varstva osebnih podatkov.

Dne 1. 12. 2018 je prosilec IP posredoval dopis, na katerega je ta odgovoril s pojasnilom o pristojnostih IP kot pritožbenega organa. Prosilec je nato dne 16. 1. 2019 IP poslal nov dopis, v katerem je navedel, da je bila njegova vloga z dne 1. 12. 2018 pritožba zoper omenjeno odločbo in ne morebiti zaprosilo za pojasnilo.

Ker je bila torej pritožba zoper izpodbijano odločbo vložena neposredno pri IP, je bila ta skladno z določbo drugega odstavka 239. člena ZUP posredovana organu. Ta je, po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.  Odstop pritožbe je IP prejel dne 14. 2. 2019.

V pritožbi prosilec navaja, da se pritožuje zoper odločbo organa, št. 70-EFR-2200/2018 z dne 27. 11. 2018 ter da je v svoji zahtevi zaprosil za podatke o izgradnji vodovoda, datumu priključitve, ure in št. fekalnih prevozov. Prosilec dodaja, da se odpoveduje podatku glede datuma, ure in fekalnih prevozov, da pa še vedno zahteva podatek o izgradnji vodovoda, ker gre ta tudi po njegovi parceli 969/1 k.o. 1436 Žužemberk. Prosilec nadalje navaja, da je napačno sklicevanje organa na določbe ZDIJZ ter da ne zahteva nobenega osebnega podatka, saj gre v konkretnem primeru za podatek o stvari, svoje prepričanje pa podkrepi z neobveznim mnenjem IP, št. 0712-3/2018/1092 z dne 25. 7. 2018.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP pojasnjuje, da v postopku po ZDIJZ ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. V postopku po ZDIJZ se torej presoja zgolj vprašanje, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja, ki je dostopna erga omnes, torej z vidika javnosti in se npr. posebnega statusa prosilca in njegovega morebitnega specialnega interesa ne upošteva.

Organ se je v dopisu odstop pritožbe, št. 70-EFR-289/2019 z dne 11. 2. 2019, opredelil do pritožbenih navedb prosilca, zato je IP, skladno z 9. členom ZUP, posredoval ta dopis v vednost in izjasnitev prosilcu. Organ je dopisu priložil tudi grafični prikaz poteka vodovodne trase, iz katerega izhaja, da vodovod po podatkih iz evidenc organa ne poteka po parceli prosilca, zato tudi ne razpolaga z zahtevanimi podatki. Nadalje je organ ponovno pojasnil, da je drugi del zahteve prosilca, ki se je nanašal na dostop do vseh dokumentov, za vodovodni priključek na objekt na parceli, katere lastnik je druga oseba, ki jo je prosilec v zahtevi navedel z osebnim imenom in priimkom ter podatke, ali se je uporaba vode za ta objekt plačevala ter podatke o praznjenju fekalne jame istega lastnika, ki ga je prosilec navedel z imenom in priimkom, zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). 

Prosilec je dne 23. 2. 2019 na zgoraj navedeno IP posredoval dopis, v katerem je navedel, da bi rad pridobil podatek o letu priključitve vodovoda na objekt 216/2, ki stoji na parceli 968/2 k.o. 1436 Žužemberk. Nikakor ne sprejme dejstva, da organ nima zarisane trase vodovoda do objekta 216/2, kar izhaja iz posredovane grafike. Sam namreč zatrjuje in trdi, da ima omenjeni objekt vodovodno uro, vgrajeno v plastičnem zelenem jašku, ki je zakopan v zemljišču, pred objektom. Navedeni objekt ima kopalnico in fontano, ki uporablja vodo iz glavnega vodovodnega omrežja. Prosilec nesporno trdi, da dejansko stanje ne ustreza navedenim trditvam predstavnikov organa. Svoje pisanje zaključuje s predlogom, naj se IP zglasi pri organu ter si ogleda račune plačane vode za objekt 216/2. V kolikor računi obstajajo, to pomeni, da organ lažno zavaja s posredovanimi informacijami, v kolikor računov ni, pa pomeni, da lastnik objekta dobiva vodo zastonj, vsa leta od priključitve vodovoda. Na koncu dodaja, da vztraja pri zahtevi za posredovanje podatka o letu priključitve vode na objekt.

IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru sporen obstoj (morebitnih) dokumentov, iz katerega bi izhajal podatek o letu priključitve vodovoda na objekt 216/2, ki stoji na parceli 968/2 k.o. 1436 Žužemberk.

Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.    organ mora z njo razpolagati, in

3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

Kot že zgoraj navedeno, je organ zavrnil zahtevo prosilca z dne 4. 11. 2018 zaradi neobstoja dokumentov in varstva osebnih podatkov (prosilec je namreč zahteval podatke za poimensko določeno osebo). Svojo trditev je organ podkrepil z grafičnim prikazom, iz katerega izhaja, da vodovod poteka ob glavni cesti in ne ob parcelah, ki jih omenja prosilec. Slednje je tudi predmet navedb prosilca, ki v odgovoru z dne 23. 2. 2019 poudarja, da dejansko stanje ne ustreza navedenim trditvam predstavnikov organa.  

IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, za katere prosilec meni, da bi jih ta moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Za to so pristojni drugi organi, kamor se lahko prosilec obrne s prijavo, če meni, da postopanje organa ni bilo pravilno. Prav tako ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da nima razlogov za sum, da organ z zahtevano informacijo (podatkom o letu priključitve vodovoda na objekt 216/2, ki stoji na parceli 968/2 k.o. 1436 Žužemberk) razpolaga, vendar je ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP.

Ker organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), zavezanci po ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je odločitev organa pravilna. Posledično je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke