prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilec je želel prejeti pravnomočne obtožne akte v zadevi Gratel in zadevi Stožice. Organ mu je dostop zavrnil, ker kazenska postopka v zadevah še potekata, z razkrivanjem pa bi lahko nastala škoda izvedbi postopkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da lahko v predmetni zadevi odloči po delih, zato je v zvezi z dostopom do obtožnega akta v zadevi Stožice izdal delno odločbo. IP je v obravnavani zadevi ugotovil, da glavne obravnave še niso bile opravljene, prav tako obtožnica še ni bila prebrana na glavni obravnavi, zato je ocenil in kot relevantno upošteval stališče organa, da bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko škodovalo izvedbi kazenskega postopka. Pritožbo je zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-39/2019/6

Datum: 18. 3. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter 219. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 25. 1. 2019 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1503 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. Su 133/2019-2 z dne 25. 1. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

D E L N O  O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 25. 1. 2019 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 133/2019-2 z dne 25. 1. 2019, se v delu, ki se nanaša na obtožni akt v zadevi, št. X K 40747/2014, zavrne.

1. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 16. 1. 2019 na organ naslovil zahtevo za posredovanje pravnomočnih obtožnih aktov v zadevi Gratel in zadevi Stožice. Dokumente je želel prejeti v elektronski obliki na elektronski naslov.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. Su 133/2019-2 z dne 25. 1. 2019, v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da sta v konkretnem primeru izpolnjena oba zakonska pogoja za obstoj navedene izjeme. Kazenska postopka v obeh zadevah Stožice ter Gratel (opr. št. Okrožnega sodišča v Ljubljani XK 40747/2014 ter X K 10366/2016) namreč še potekata, zato bi posredovanje zahtevanih dokumentov lahko škodovalo izvedbi oziroma zaključku samih postopkov. Organ je navedel, da bodo lahko v nadaljnjem postopku zaslišane tudi dodatne priče, zato razkrivanje navedb iz zahtevanih dokumentov, ki so sestavni del kazensko-preiskovalnega spisa, pred izvedbo celotnega postopka, ni sprejemljivo. Razkritje zahtevanih listin bi lahko vplivalo na objektivnost izpovedb posameznih prič, saj bi se le-te lahko seznanile z vsebino posameznih listin, ki so relevantne za izvedbo sodnega postopka. Nenazadnje ni bilo moč izključiti možnosti, da glavna obravnava ali njeni posamezni deli, v skladu z določbo 295. člena Zakona o kazenskem postopku, ne bodo javni. Vse do zaključka postopka in izdaje končne odločitve je vsak dokument, ki je del sodnega spisa, potencialno odločilen in pomemben za končno odločitev v posamezni zadevi, zato zahtevana dokumenta nista prosto dostopna.

Prosilec se je 25. 1. 2019 zoper odločbo organa, št. Su 133/2019-2 z dne 25. 1. 2019 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) pritožil in navedel, da zavrnilna odločba natančno ne zapiše, kako bi lahko vsaj posredovanje izreka negativno vplivalo na postopek. Glede na to, da je Okrožno sodišče v Mariboru prosilcu odobrilo delni dostop do obtožnega akta in ugotovilo, da to ne more negativno vplivati na postopek, je prosilec sklepal, da gre v tem primeru za različno presojanje dejstev v enakih primerih.

Organ svoje odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je z dopisom, št. Su 133/2019-5 z dne 6. 2. 2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je 14. 3. 2019 od organa pridobil oba zahtevana dokumenta ter pojasnila, v kateri fazi sta bila oba sodna postopka v času izdaje izpodbijane odločbe, kdaj so bile izvedene glavne obravnave, če so bile, ali so bile obtožnice že prebrane na glavni obravnavi ter ali so bile glavne obravnave javne.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Tekom pritožbenega postopka je IP ugotovil, da lahko v predmetni zadevi odloči po delih, ker so v zvezi z drugo alinejo zahteve (dostop do obtožnega akta v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. X K 40747/2014) bila ugotovljena vsa dejstva. Glede dostopa do obtožnega akta v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. X K 10366/2016 mora IP ugotovitveni postopek še dopolniti in omogočiti priglasitev stranske udeležbe. Tako je IP v konkretni zadevi, na podlagi 219. člena ZUP, odločil z delno odločbo. Navedeni člen določa, da kadar se lahko odloča o kakšni zadevi po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, lahko izda pristojni organ odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih (delna odločba). Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo.

Predmet pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je zahtevan dokument, tj. obtožni akt v zadevi Stožice, zadeva Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. X K 40747/2014, prosto dostopna informacija javnega značaja. Organ je dostop zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je prosilcu Okrožno sodišče v Mariboru odobrilo delni dostop do obtožnega akta v določeni zadevi in da gre za različno presojanje dejstev v enakih primerih, IP pripominja, da je predmet presoje v obravnavanem primeru le izpodbijana odločba organa, št. Su 133/2019-2 z dne 25. 1. 2019, s katero je organ zavrnil dostop do obtožnega akta v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. X K 40747/2014. IP se do odločitev drugih organov zavezancev ne more opredeljevati v tem konkretnem pritožbenem postopku, ob tem pa ga tako pretekle odločitve konkretnega organa in še toliko manj pretekle odločitve drugih organov zavezancev, ne zavezujejo.

Po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, (1) zahtevan podatek je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega kazenskega pregona ali v zvezi z njim in (2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

Izvedba postopka kazenskega pregona zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154 in 1/19 – skl. US; v nadaljnjem besedilu ZKP). V konkretnem primeru gre za obtožni akt v zadevi Stožice. Prvi odstavek 268. člena ZKP določa, da sme, ko je končana preiskava, kot tudi kadar se brez preiskave lahko vloži obtožnica, teči postopek pred sodiščem samo na podlagi obtožnice državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca. Navedeno pomeni, da so zahtevane informacije bile sestavljene zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim v smislu obravnavane določbe ZDIJZ, iz česar izhaja, da je prvi pogoj za opredelitev izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen.

Drugi pogoj za opredelitev te izjeme predvideva uporabo škodnega testa, saj določa, da se sme zahteva za dostop do informacij javnega značaja zavrniti, če bi razkritje škodovalo izvedbi postopka. Pri tem je organ, ki zahtevo zavrne, tisti, ki mora nastanek škode izkazati za verjetno. Ker je po zakonu edina upoštevanja vredna škodna posledica škoda, ki lahko nastane za izvedbo kazenskega pregona, a contrario to pomeni, da mora biti postopek še v teku in po njegovem dokončanju dostopa do informacij ni več možno zavrniti iz tega razloga. V obravnavanem primeru ni sporno, da je sodni postopek, na katerega se nanaša zahtevani dokument, v teku. Po 13. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) pri odločanju o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o njej na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Za izvajanje škodnega testa je torej obvezna osnova mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi (pred)kazenskega postopka. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da bi posredovanje zahtevanih dokumentov lahko škodovalo izvedbi oziroma zaključku samega postopka, razkritje zahtevanih listin pa bi lahko vplivalo na objektivnost izpovedb posameznih prič, ob tem pa ni moč izključiti možnosti, da glavna obravnava ali njeni posamezni deli sploh ne bodo javni. Škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka lahko v prvi vrsti verodostojno oceni organ, ki ta postopek tudi (trenutno) vodi. Kadar ta organ oceni, da bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka, ima IP v pritožbenem postopku malo manevrskega prostora za drugačno odločitev. Kljub temu je IP v obravnavani zadevi pozval organ, da poda dodatna pojasnila in 14. 3. 2019 prejel odgovor, da je predmetna zadeva v fazi pravnomočne obtožnice. Za 5. 12. 2018 in 12. 12. 2018 so bili razpisani predobravnavni naroki, ki pa niso bili opravljeni zaradi predloga izločitve predsednice senata. Ker je bila zadeva 18. 12. 2018 predodeljena drugi predsednici senata, tudi glavne obravnave še niso bile opravljene, prav tako obtožnica še ni bila prebrana na glavni obravnavi. IP je v konkretnem primeru ocenil in upošteval stališče organa, da bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko škodovalo izvedbi kazenskega postopka, kot relevantno. Dokazni postopek kot del sodne obravnave je dinamičen postopek, kjer se sprejemajo dokazi in ni moč predvideti vseh procesnih in dejanskih situacij. Dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo (326. člen ZKP). Zato je pri postopku v teku praviloma nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri deli zahtevanih dokumentov so oz. niso pomembni za samo uspešnost izvedbe postopka. Določen dokument je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov.

IP je tako ugotovil, da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ. Na prosti dostop do zahtevanih dokumentov ne more vplivati niti navedba prosilca, da mu je Okrožno sodišče v Mariboru v primeru, ko je zahteval dostop do obtožnega akta, odobrilo delni dostop. Iz obveznosti vsakokratne uporabe škodnega testa izhaja, da mora organ v vsakem primeru posebej pretehtati, ali bi razkritje neke informacije škodovalo izvedbi konkretnega postopka in se te določbe ne more tolmačiti tako, da se dostop do istovrstnih podatkov (konkretno do obtožnih aktov), a priori dovoli, ker je taka praksa tudi preostalih zavezancev.

IP je izvedel tudi t.i. test javnega interesa, ki je po drugem odstavkom 6. člena ZDIJZ dovoljen v primerih, ko gre za obstoj izjeme varstva postopka kazenskega pregona po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej glede izjeme, ki jo je IP ugotovil pri zahtevanem dokumentu.

Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, pri katerem je potrebno ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali nerazkritjem informacije. Pri razkrivanju informacij, povezanih s (pred)kazenskim postopkom, ne gre prezreti, da se tudi pregon storilcev kaznivih dejanj izvaja v javnem interesu, saj imajo posamezniki legitimen interes po zagotavljanju varnosti. Zagotavljanje varnosti in uspešen pregon pa se največkrat lahko zagotovita z nerazkrivanjem informacij (in ne z razkrivanjem). V tem primeru se interes varovanja kazenskega postopka kaže zlasti v potrebi po varovanju podatkov, ki so pomembni za samo izvedbo postopka, zlasti z vidika dokaznega postopka in izvedbe samih dokazov, ki jih je treba opraviti in še niso bili opravljeni. Kot že rečeno, v fazi postopka, v katerem se je nahajal konkretni postopek v času izdaje izpodbijane odločbe, ni mogoče določiti, kateri podatek iz zahtevane informacije je oz. ni pomemben za nadaljnji kazenski postopek. Ob tem je IP še ugotovil, da je splošnemu interesu javnosti o seznanitvi s konkretnimi kazenskimi zadevami zadoščeno s splošnimi podanimi dejstvi po 11. členu Sodnega reda (Uradni list RS, št. 87/16), tj. vrsti vloženega procesnega akta, pravni opredelitvi in zakonski označbi kaznivega dejanja. IP je tako zaključil, da v konkretnem primeru javen interes za razkritje obtožnega akta ni močnejši od javnega interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi vodenja kazenskega postopka.

Glede na navedeno je odločitev organa, v delu, ki se nanaša na obtožni akt v zadevi Stožice, pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena. Zato je IP pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                    

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,                                          

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka