novinar Dnevnika d.d. - MNZ, Policija

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval kopijo opozorila pred redno odpovedjo, izrečenega uslužbenki policije. Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. Prosilec se ni strinjal, da mu je organ prekril tudi razloge, zaradi katerih je bilo ugotovljenih več različnih kršitev in posledično izrečeno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je omogočil dostop do imen in priimkov javnih uslužbencev oz. policistov, ki so navedeni v dokumentaciji, njihov naziv in delovno mesto ter do imena in priimka javne uslužbenke, ki ji je bilo izrečeno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, navedb pravnih podlag očitanih kršitev delovnopravnih obveznosti ter izrečene sankcije. Informacije so v neposredni zvezi z delovnim razmerjem javne uslužbenke in kot take prosto dostopne po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni določbi so praviloma javni tisti podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ne pa tudi tisti podatki, ki so s tem povezani zgolj posredno (kot npr. razlogi, zaradi katerih je bilo ugotovljenih več različnih kršitev oziroma konkretno opisovanje načina izvršitve očitanih kršitev). IP je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-33/2019/2

Datum: 15. 3. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 28. 1. 2019, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-147/2018/9 (206-09) z dne 18. 1. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 28. 1. 2019 zoper odločbo Policije, št. 090-147/2018/9 (206-09) z dne 18. 1. 2019, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 29. 10. 2018 na podlagi ZDIJZ od organa zahteval kopijo opozorila pred redno odpovedjo, ki je bil februarja 2015 izrečen uslužbenki policije ….

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo, št. 090-147/2018/9 (206-09) z dne 18. 1. 2019, zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri preverjanju zahteve je organ ugotovil, da razpolaga z dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec, in da le-ta vsebuje varovane osebne podatke. Kljub določbi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, je organ ugotovil, da zahtevani dokument ni v celoti prosto dostopen. V odločbi je navedel, da imena in priimki javnih uslužbencev oz. policistov, ki so navedeni v dokumentaciji, njihov naziv in delovno mesto, niso varovani osebni podatki, ker so povezani z opravljanjem njihovega delovnega razmerja. Prav tako objava imen in priimkov javnih uslužbencev kot udeležencev postopkov ali pripravljavcev in podpisnikov dokumentov ni sporna. So pa varovani osebni podatki fizičnih oseb in nekatere navezne okoliščine, ki jasno nakazujejo na konkretno fizično osebo. Zato je pri dostopu do zahtevanega dokumenta organ uporabil institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, iz dokumenta izločil te informacije ter prosilca seznanil z vsebino preostalega dela dokumenta.

Prosilec se je 28. 1. 2019 zoper odločbo organa, št. 090-147/2018/9 (206-09) z dne 18. 1. 2019 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) pritožil in navedel, da je organ v celoti prekril vsebino, ki se nanaša na ugotovljeno stanje, ki je bilo povod za izrečeno opozorilo pred odpovedjo. Tako mu ni sporno, da se prekrijejo osebni podatki policistov (EMŠO, naslov, ipd.), ne pa tudi razlogi, zaradi katerih je bilo ugotovljenih več različnih kršitev in posledično izrečeno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Pri vsem je tudi podvomil, da gre za podatke, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju organa, saj se je nadzor nad kršitvami izvedel zaradi ravnanj policistke v zadevi, v kateri je policijska preiskava bila že končana.

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 090-147/2018/11 (206-09) z dne 4. 2. 2019, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Celotno zadevo, št. 090-147/2018, je organ posredoval na mediju.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Organ v izpodbijani odločbi ni identificiral zahtevanega dokumenta, vendar iz spisovne dokumentacije (konkretno priloge k pritožbi prosilca) izhaja, da je bil prosilcu kot zahtevan dokument z delno prekritimi podatki posredovan dokument, št. 1007-5/2015/2 z dne 12. 2. 2015. Organ je dostop do prekritih delov dokumenta zavrnil zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali gre pri zahtevanem dokumentu za prosto dostopne informacije javnega značaja v celoti.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)^[1], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. IP je ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje osebne podatke, ki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznikov (imena in priimki javnih uslužbencev in fizičnih oseb, njihova delovna mesta/funkcije/izobrazba, opis ravnanj, ki predstavljajo kršitev delovnih obveznosti, podatki o osumljencu, navezne okoliščine, zaradi katerih je posameznik določljiv).

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP je tako ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je omogočil dostop do imen in priimkov javnih uslužbencev oz. policistov, ki so navedeni v dokumentaciji, njihov naziv in delovno mesto. Enako velja za ime in priimek javne uslužbenke, ki ji je bilo izrečeno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, navedbe pravnih podlag očitanih kršitev delovnopravnih obveznosti ter izrečeno sankcijo. Informacije so v neposredni zvezi z delovnim razmerjem javne uslužbenke in kot take prosto dostopne. Ker gre pri določilu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ za izjemo od izjem, ki omogoča pridobitev določenih podatkov, ki sicer sodijo v kategorijo po posebnem predpisu varovanih osebnih podatkov, je treba to izjemo tolmačiti restriktivno. Po tej »izjemi od izjem« niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca ali funkcionarja, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. z opravljanjem javne funkcije. Kadar organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrne zaradi varstva osebnih podatkov, se vprašanje, kateri osebni podatki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. z opravljanjem javne funkcije, presoja upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. IP je namreč ugotovil, da zahtevani dokumenti v delih, kjer je bil ugotovljen obstoj izjeme od prostega dostopa, ne vsebujejo podatkov, ki bi bili neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pojem »podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca« je odprt pravni pojem, ki ga je v vsakem posameznem primeru treba zapolniti z vsebino. Kot že navedeno, je pri tem treba upoštevati načelo sorazmernosti, kar pomeni, da je treba v vsakem primeru posebej skrbno pretehtati, ali je zaradi varstva javne koristi oziroma pravic drugih dopustno poseči v določeno pravico in v kolikšnem obsegu. Na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so praviloma javni tisti podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ne pa tudi tisti podatki, ki so s tem povezani zgolj posredno (kot npr. razlogi, zaradi katerih je bilo ugotovljenih več različnih kršitev oziroma konkretno opisovanje načina izvršitve očitanih kršitev). Poleg tega prekriti deli v zahtevanem dokumentu vsebujejo tudi osebne podatke tretjih oseb, za razkrivanje katerih IP ni našel pravne podlage. Ob skrbnem pregledu prekritih delov zahtevanega dokumenta, je IP kljub splošnemu pravilu, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila, ugotovil, da se pri opisovanju dejanskega stanja storitve očitanih kršitev varovani podatki prepletajo tako močno, da v prekritih odstavkih ni mogoče izvesti delnega dostopa, ne da bi s tem ogrozili varovane podatke. V tem delu niti ne gre za vprašanje povzročitve motenj pri delovanju organa, če bi bili podatki razkriti, temveč za vprašanje varstva osebnih podatkov. Ker je tudi sicer iz vsebine izpodbijane odločbe razvidno, da se organ ni spuščal v izkazovanje izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje organa), je IP navedbe organa iz II. točke obrazložitve izpodbijane odločbe štel za napako v zapisu, pritožbene navedbe v zvezi s tem pa za neutemeljene.

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav,

informacijska pooblaščenka

[1] 23. 5. 2018 je bil v Uradnem listu Evropske unije, št. L 127, objavljen še Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 119,4.5.2016).