prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

IP je pritožbi prosilec delno ugodil. Ugotovil je, da dokument pri organu obstaja in da ne gre za ustarjanje dokumenta, saj je organ hitro in enostavno z iskanjem v informacijskem sistemu MFERAC »datumi napredovanja JU v naziv in PLR« za leto 2015, priklical podatke o napredovanju zaposlenih pri organu, pri čemer za obravnavo zahteve prosilcev ni vložil nesorazmernega vložka časa in truda, da bi pripravil zbirko po kriterijih, kot jih zahtevata prosilca in tudi ni vsebinsko presojal, ali dokumenti v zbirko sodijo. V delu, v katerem sta prosilca zahtevala podatke o napredovanjih v organu za leto 2014 in podatek o tem, koliko napredovanj javnih uslužbencev je bilo in koliko je bilo zlorab napredovanj v istem obdobju v državni upravi, je bila pritožba zavrnjena, ker s tovrstnimi podatki organ ni dolžan razpolagati in tudi dejansko ne razpolaga.

ODLOČBA:

Številka: 090-31/2019/4

Datum: 14. 3. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilca), z dne 23. 1. 2019, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), z dne 8. 1. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilcev z dne 23. 1. 2019 se delno ugodi in se 1. točko odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor št. 090-13/2013/171 z dne 8. 1. 2019, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcema posredovati:

- izpis iz sistema MFERAC »datumi napredovanja JU v naziv in PLR« za leto 2015,

- dokument št. 100-74/2011-10 z dne 15. 4. 2011, tj. ANEKS ŠTEVILKA 5 K POGODBI O ZAPOSLITVI št. 145-1/2004-90, na način, da se prekrije na prvi strani naslov stalnega in začasnega bivališča javne uslužbenke.

1. V preostalem delu se pritožba zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilca sta dne 7. 12. 2018 na Ministrstvo za javno upravo naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri sta navedla, da sta že dne 1. 8. 2018 in dne 13. 10. 2018 podala zahtevo, v kateri sta zahtevala naslednje informacije: »1. Koliko napredovanj je bilo na Ministrstvu za okolje in prostor v Inšpektoratu za okolje in prostor v času prepovedi napredovanj v letu 2014 in 2015 s strani glavne inšpektorice ……?, 2. Koliko napredovanj javnih uslužbencev je bilo in koliko je bilo zlorab napredovanj v istem obdobju v državni upravi?, 3. Na podlagi katerih strokovnih kriterijev in meril je napredovala v letu 2014 inšpektorica ga. …..?, 4. Vlagatelja prosita za informacijo v obliki pisnega odgovora ali fotokopije odločbe o napredovanju imenovane osebe pod točko 3 ter tudi vpogled v imenovano odločbo, 5. Vlagatelja prosita tudi za informacijo (akt, ipd.) o imenovanju ge…...« Ministrstvo za javno upravo je dne 11. 12. 2018, na podlagi 20. člena ZDIJZ, zahtevo odstopilo organu.

Organ je z odločbo št. 090-13/2013/171 z dne 8. 1. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) v prvi točki izreka zavrnil zahtevo za dokumente, kot sta jih prosilca opredelila v prvih treh točkah njune zahteve. Zahtevi v točkah 4 in 5 pa je v drugi točki izreka delno ugodil, tako da je odločil, da se po dokončnosti izpodbijane odločbe posredujejo fotokopije naslednjih odločb organa s prekritimi osebnimi podatki: št. 108-00/2004-51-sb z dne 7. 7. 2006, št. 100-10/2010-17 z dne 15. 4. 2010, št. 100-74/2011-9 z dne 15. 4. 2011 in št. 1004-93/2015/2 z dne 15. 1. 2015. V obrazložitvi je organ pojasnil, da je pooblaščena uradna oseba opravila vpogled in poizvedbe v Službi za skupne in pravne zadeve organa in ugotovila, da zahtevi prosilcev ustrezajo dokumenti, o katerih je odločeno v 2. točki izreka izpodbijane odločbe. Glede zahtevka v prvih treh točkah pa je organ obrazložil, da prosilca postavljata vprašanja. V zvezi s temi vprašanji pa pri organu ne obstajajo dokumenti, ki bi bili odgovor na vprašanja prosilcev. Dokumente bi bilo treba šele ustvariti. Glede ugodilnega dela odločbe, ki ni predmet tega pritožbenega postopka, je organ še navedel, da je v odločbah opravil delni dostop, tako da je prekril osebne podatke, in sicer rojstni datum in bivališče javne uslužbenke.

S pritožbo prosilca izpodbijata prvo točko izpodbijane odločbe in navajata, da sta odgovor na svojo vlogo dobila zelo pozno. Navajata, da sta vlogo vložila že dne 2. 6. 2018, ponovno pa dne 1. 8. 2018 in dne 13. 10. 2018, odgovor pa sta prejela šele z izpodbijano odločbo, torej pol leta kasneje. Pritožnika se ne moreta strinjati z odločitvijo, da organ dokumentov in informacij nima, saj gre za vprašanja, ki so za poslovanje državne uprave nujna. Organ mora vedeti, kako uspešni so njegovi zaposleni in kakšno kadrovsko politiko izvaja. Menita, da je področje zaposlovanja javno in transparentno, podatki niso tajni, ampak morajo biti dostopni javnosti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZUP. Področje zaposlovanja javnih uslužbencev je urejeno z zakonodajo, ki jo morajo organi spoštovati. Zbuja se jima dvom v korektnost dela organa, vodstva in javne uslužbenke, za katero zahtevata podatke. Organ bi moral natančno in korektno obrazložiti zavrnitev njune vloge, navesti pravno podlago, in ne zgolj pavšalno navesti, da ni dolžan odgovarjati na vprašanja. Ne dvomita, da organ z informacijami razpolaga v materializirani obliki. Navajata različne predpise (Zakon o državni upravi, Uredba Vlade Republike Slovenije o notranji organizaciji, sistematizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne upravne in v pravosodnih organih, Zakon o javnih uslužbencih, Uredbo o napredovanju uradnikov v nazive), na podlagi katerih je predstojnik organa odgovoren za pravilno izvedbo kadrovske zakonodaje v delu, ki se nanaša na kadrovske načrte. Po njunem mnenju je bil kršen 2., 3., 5. in 6. člen ZDU ter drugi in 120. člen Ustave Republike Slovenije.

Po vloženi pritožbi je organ ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-13/2013/173 z dne 30. 1. 2019, poslal IP. V odstopnem dopisu organ navaja, da je po prejemu pritožbe v Kadrovski službi organa ponovno preveril evidence, ki jih organ vodi v kadrovskih zadevah javnih uslužbenec pri organu. Iz navedenih evidenc podatki, kot jih zahtevata pritožnika, niso razvidni, ne da bi organ ustvarjal nove dokumente. Glede zahtevka prosilcev v drugi točki njune vloge, organ meni, da bi tovrstno statistiko lahko vodilo Ministrstvo za javno upravo. Organ teh statistik ne vodi in zato ustreznih dokumentov nima, ti pri organu ne obstajajo, in bi jih bilo treba na novo ustvarjati.

IP je dne 26. 2. 2019 z namenom razjasnitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera , na podlagi 11. člena ZInfP. Organ je pojasnil, da vodi kadrovske mape za zaposlene javne uslužbence, in sicer v fizični obliki in v aplikaciji MFERAC. IP je pri kadrovski službi organa vpogledal v sistem MFERAC, pri čemer je javna uslužbenka organa pripravila izpis »datumi napredovanja JU v naziv in PLR« za leto 2014 in 2015. Glede na to, da je bil organ kot Inšpektorat za okolje in prostor ustanovljen s 1. 1. 2015, predhodno pa je bil del Inšpektorata za promet, energetiko in prostor, je bil izpis pripravljen le za zaposlene, ki so bili zaposleni pri organu. Organ je pojasnil, da je ga. …. glavna inšpektorica kot v. d. od 15. 1 2015, kar pomeni, da o napredovanjih zaposlenih v letu 2014 ni odločala ona. Posledično organ vztraja, da podatkov po kriterijih prosilca za 2014 nima. Glede leta 2015 pa je IP v spis prevzel seznam napredovanj za zaposlene v nazivih in plačnih razredih, pri čemer je organ opozoril, da so iz seznama razvidni zaposleni, ki so v tem obdobju napredovali tako v nazivu, kot v plačnem razredu, zato so na seznamu dvakrat. V zvezi s 3. točko zahteve je bilo na podlagi vpogleda v sistem MFERAC ugotovljeno, da je pri ga. …. v letu 2014 razvidno napredovanje, vnešen je bil višji plačni razred s 1. 4. 2014, in sicer iz 39. na 41. plačni razred. Ker pri pregledu kadrovske mape zaposlene, dokumenta, ki bi izkazoval navedeno spremembo, ni bilo najti, se je organ zavezal, da bo morebitne kasneje najdene listine, v roku 8 dni poslal IP.

Organ je dne 5. 3. 2019 IP poslal dopis, v katerem je glede tretje točke zahtevka pojasnil, da je s 1. 1. 2014 v sistemu MFERAC pričel učinkovati »aneks št. 5 pogodbe o zaposlitvi št. 145-1/2010-90«, ki sta ga organ in zadevna javna uslužbenka sklenila 15. 4. 2011. S tem aneksom je zadevna javna uslužbenka napredovala iz 39. v 41. plačni razred. Realizacijo navedenega aneksa je najprej odložil Zakon o interventnih ukrepih (Ur. l. RS, št. 94/2011 in nasl.), kasneje pa tudi drugi predpisi. S 1. 4. 2014 je bil v sistemu MFERAC aneks realiziran na podlagi tedaj veljavnega Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015. Organ je pojasnil, da bi bilo za odgovor na vprašanje prosilcev v tem delu treba ustvariti nov dokument, zato je organ mnenja, da je njegova odločitev v izpodbijani odločbi pravilna in da informacija javnega značaja, kot jo zahtevata prosilca, pri organu ne obstaja. Glede prve točke zahtevka prosilcev organ poda stališče, da je bilo za pripravo izpisa potrebno 30 minut dela treh javnih uslužbenk. Poleg tega dodaja, da bi bilo za prikaz realnega stanja treba narediti celotno analizo za vsak vpis posebej ter da je bilo treba za ugotovitev, od kdaj ima glavna inšpektorica polna pooblastila, vpogledati tudi v njeno kadrovsko mapo. Izpis iz sistema MFERAC ne more biti obravnavan kot »informacija javnega značaja«, saj je neverodostojen. Je le približna, lahko zelo zavajujoča informacija o nekem stanju, ki jo je proizvedel MFERAC. Ta pa je programiran z drugačnim namenom, ne z namenom izdelave in izpisovanja statistike.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Uvodoma se IP opredeljuje do navedb prosilcev glede trajanja postopka. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je organ v izpodbijani odločbi odločal o zahtevi prosilcev z dne 7. 12. 2018, pri čemer je bila izpodbijana odločba izdana dne 8. 1. 2019. ZDIJZ v 23. členu določa, da je organ dolžan o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. Izhajajoč iz datuma prejema zahteve ter datuma izdaje izpodbijane odločbe sledi, da je organ o zahtevi prosilcev odločil v zakonitem roku, saj bi ta potekel šele 10. 1. 2019, torej po izdaji odločbe. Ker navedbe v zvezi z nespoštovanjem roka za rešitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ne vplivajo na odločitev IP v pritožbenem postopku, IP ni pridobival druge dokumentacije, na katero sta se v pritožbi, za podkrepitev svojih trditev, sklicevala pritožnika, a je nista priložila (predhodno vložene zahteve). IP pri tem dodaja, da je za pospešitev postopka odločanja o zahtevi na podlagi ZDIJZ, med drugim predvidena pritožba zaradi molka organa na podlagi 255. člena ZUP.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se informacija nahaja v materializirani obliki.

V obravnavani zadevi je med prosilcema in organom v pritožbenem postopku še vedno sporno, ali organ z dokumenti, ki sta jih v svoji zahtevi prosilca opredelila kot »1. Koliko napredovanj je bilo na Ministrstvu za okolje in prostor v Inšpektoratu za okolje in prostor v času prepovedi napredovanj v letu 2014 in 2015 s strani glavne inšpektorice ….?, 2. Koliko napredovanj javnih uslužbencev je bilo in koliko je bilo zlorab napredovanj v istem obdobju v državni upravi?, 3. Na podlagi katerih strokovnih kriterijev in meril je napredovala v letu 2014 inšpektorica ga. ….?«, razpolaga.

1. Ugotovljeno dejansko stanje v pritožbenem postopku

V pritožbenem postopku je IP ugotovil naslednje:

- organ za svoje javne uslužbence vodi kadrovske mape, kjer se nahajajo dokumenti, ki so podlaga za napredovanje posameznih javnih uslužbencev,

- organ v informacijskem sistemu MFERAC med drugim vodi podatke o napredovanjih javnih uslužbencev organa, ti so razvidni iz izpisa »datumi napredovanja JU v naziv in PLR« za leti 2014 in 2015,

- do, v predhodni alineji, navedenih podatkov je javna uslužbenka kadrovske službe organa prišla z enostavnim orodjem, ki ga MFERAC med nabori izpisov iz informacijskega sistema predvideva, pri čemer je upoštevala, da je bil organ kot Inšpektorat za okolje in prostor ustanovljen s 1. 1. 2015, predhodno pa je bil del Inšpektorata za promet, energetiko in prostor,

- ga. …. je glavna inšpektorica kot v. d. od 15. 1 2015, kar pomeni, da o napredovanjih zaposlenih v letu 2014 ni odločala ona,

- organ podatkov o napredovanjih za vse javne uslužbence v državni upravi ne vodi,

- v sistemu MFERAC je pri ga. …. (v nadaljevanju zadevna javna uslužbenka) v letu 2014 razvidno napredovanje s 1. 4. 2014, in sicer iz 39. na 41. plačni razred,

- zadevna javna uslužbenka je dne 15. 4. 2011 z organom podpisala. ANEKS ŠTEVILKA 5 K POGODBI O ZAPOSLITVI št. 145-1/2004-90, označen kot dokument št. 100-74/2011-10, katerega predmet je bilo njeno napredovanje iz 39. v 41. plačni razred.

V pritožbenem postopku je bilo tako ugotovljeno, da je organ pravilno ugotovil, da dokumenta, ki bi ustrezal zahtevku prosilcev pod drugo točko, »Koliko napredovanj javnih uslužbencev je bilo in koliko je bilo zlorab napredovanj v istem obdobju v državni upravi?« nima, saj se zahteva nanaša na vse javne uslužbence v državni upravi, organ pa razpolaga le s kadrovskimi podatki za svoje uslužbence. Prav tako je bilo ugotovljeno, da dokumenta, ki bi ustrezal zahtevi prosilcev pod prvo točko » Koliko napredovanj je bilo na Ministrstvu za okolje in prostor v Inšpektoratu za okolje in prostor v času prepovedi napredovanj v letu 2014 in 2015 s strani glavne inšpektorice ….?«, za leto 2014 nima, saj je ga. …. glavna inšpektorica kot v. d. od 15. 1 2015, kar pomeni, da o napredovanjih zaposlenih v letu 2014 ni odločala ona. Ker organ dokumentov nima niti jih ni dolžan imeti, je pritožba prosilcev v tem delu neutemeljena. Enako velja za pritožbene navede, da organ ni navedel pravne podlage za zavrnitev zahteve, saj se je organ pravilno skliceval na 4. člen ZDIJZ.

Nasprotno pa je bilo za leto 2015 ugotovljeno, da organ dokument, ki bi ustrezal zahtevi prosilcev v delu prve točke, ima. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je zadevna javna uslužbenka v letu 2014 napredovala in da organ dokument, na podlagi katerega je napredovala, ima.

1. Ali dokument obstaja?

Organ v pritožbenem postopku vztraja, da dokumenta, ki bi ustrezal zahtevi prosilcev o podatku napredovanj v letu 2015, ko je bila ga. …. že glavna inšpektorica in je tako odločala o napredovanjih, nima, niti ga ni dolžan ustvariti. To utemeljuje z navedbo, da je za identifikacijo dokumenta potreboval veliko časa. Glede podatkov v informacijskem sistemu MFERAC o napredovanjih javnih uslužbencev organa, ki so razvidni iz izpisa »datumi napredovanja JU v naziv in PLR« za leto 2015 organ stoji na stališču, da podatki niso točni in da sistem MFERAC ni namenjen statističnemu spremljanju javnih uslužbencev. Pravna podlaga za obveznost vodenja te vrste podatkov za organ ne obstaja.

IP ugotavlja, da ne more slediti razlogom organa, da nima podatkov o napredovanju javnih uslužbencev za leto 2015 in da ne obstaja pravna zaveza organu, da te vrste podatkov vodi ter da ne more zagotavljati njihove točnosti. Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) v 29. členu določa, da je uradniku omogočena kariera z napredovanjem. Uredbi o napredovanju uradnikov v nazive in o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede natančneje določata pogoje za napredovanje, roke za preverjanje pogojev za napredovanje in druge podrobnosti. V skladu z navedenima Uredbama se postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje izvede vsako koledarsko leto do 15. marca. Iz navedenih predpisov izhaja, da so javni uslužbenci organa vsako leto ocenjeni, vsako leto pa se tudi preverjajo pogoji za napredovanje javnih uslužbencev. Obveznost organa, da evidentira podatke o napredovanju, izhaja iz 46. in naslednjih členov ZJU. Določeno je, da se za izvajanje politike upravljanja s kadrovskimi viri v organih državne uprave, za obračun plač in izvajanje drugih obveznosti delodajalca ter za odločanje o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij vodi centralna kadrovska evidenca državne uprave. Med podatki, ki se v centralni kadrovski evidenci vodijo za posameznega javnega uslužbenca, je v četrti točki prvega odstavka 47. člena ZDIJZ določen tudi podatek o napredovanju. Sicer je upravljavec centralne kadrovske evidence ministrstvo, pristojno za upravo, a mora predstojnik posameznega organa posredovati podatke, ki se vpisujejo v centralno kadrovsko evidenco najkasneje v osmih dneh od nastopa okoliščin, o katerih se vpisujejo podatki. Posamezni organ je torej odgovoren za točnost in pravilnost podatkov o napredovanju. Dostop do podatkov centralne kadrovske evidence lahko pridobijo tudi predstojniki organov. Še bolj natančno pa vodenje centralne kadrovske evidence ureja »Metodologija centralne kadrovske evidence«, ki jo je leta 2005 pripravila Kadrovska služba Vlade Republike Slovenije, v čistopisu iz leta 2014 pa je dostopna na spletni strani Ministrstva za javno upravo. Iz navedene metodologije izhaja, da se centralna kadrovska evidenca državne uprave (CKEDU) vodi v informatizirani bazi podatkov v sistemu MFERAC. Podatki, ki se zbirajo v CKEDU, se za posameznega javnega uslužbenca vnesejo v sistem MFERAC in tako posredujejo v CKEDU. Določeno je, da morajo biti podatki točni in ažurni. Predstojnik organa mora zagotoviti točnost in ažurnost podatkov za svoje javne uslužbence ter pravočasnost sporočanja podatkov tako, da se podatki vnesejo v sistem MFERAC najkasneje v osmih dneh. Točnost, ažurnost in pravilnost podatkov Ministrstvo za javno upravo preverja preko izpisov in poročil iz sistema MFERAC.

Iz navedenega je mogoče zaključiti, da mora organ vsako leto preverjati, ali posamezen javni uslužbenec izpolnjuje pogoje za napredovanje. Dokumenti o izvedbi letnega ocenjevanja in dokumenti, ki so podlaga za napredovanje, so del kadrovske mape javnega uslužbenca. Podatki o napredovanjih pa se vpisujejo tudi v informacijski sistem MFERAC in slednji preko različnih poročil omogoča prikaz urejenih podatkov. Izpis poročila »datumi napredovanja JU v naziv in PLR« za leto 2015, ki ga je organ iz sistema MFERAC izpisal na ogledu in camera, ustreza dokumentu, ki sta ga prosilca zahtevala v delu prve točke svoje zahteve.

Sklicevanje organa, da je priklic zahtevanih podatkov, ki se pri organu nahajajo v računalniški bazi, že ustvarjanje novega dokumenta, ne drži. Iz prakse IP (npr. zadeve št. 090-212/2016, št. 090-106/2017, idr.), in prakse Upravnega sodišča RS (glej npr. sodbo: opr. št. III U 113/2017-15 z dne 25. 8. 2017) izhaja, da kadar gre za dokumente, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, je potreben relativiziran pristop. Slednje pomeni, da mora zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Toda pri tem je treba upoštevati tudi:

 - zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve informacij po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in če je ta pogoj izpolnjen še

- razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta.

V skladu z navedenim pristopom mora biti priprava zahtevanega dokumenta iz računalniškega sistema za organ relativno hitra in enostavna. V obravnavanem primeru je organ hitro in enostavno z iskanjem v informacijskem sistemu MFERAC »datumi napredovanja JU v naziv in PLR« za leto 2015, priklical podatke o napredovanju zaposlenih pri organu. Organ tako za obravnavo zahteve prosilcev ni vložil nesorazmernega vložka časa in truda, da bi pripravil zbirko po kriterijih, kot jih zahtevata prosilca. Organ tudi ni vsebinsko presojal, ali dokumenti v zbirko sodijo, ampak je le vpogledal v kadrovsko mapo ga. …., od kdaj je imela pooblastila glavne inšpektorice, oziroma je pri izpisu upošteval, da je bil pred letom 2015 del drugega Inšpektorata. Ker je za točnost in ažurnost podatkov odgovoren predstojnik organa, se organ neutemeljeno sklicuje na to, da bi bili tako posredovani podatki prosilcu »zavajujoča informacija o nekem stanju, kot jo proizvede MFERAC«. Prav tako ne drži navedba organa, da MFERAC ni bil namenjen za izdelavo in izpisovanje statistik, saj iz zgoraj citirane Metodologije centralne kadrovske evidence državne uprave izhaja, da so izpisi in poročila namenjeni ravno preverjanju točnosti in ažurnosti podatkov.

Glede tretje točke zahtevka, ki se glasi: »Na podlagi katerih strokovnih kriterijev in meril je napredovala v letu 2014 inšpektorica ga. ….?«, je bilo z vpogledom v MFERAC ugotovljeno, da je zadevna javna uslužbenka v letu 2014 napredovala iz 39. v 41. plačni razred. Ker iz sistema MFERAC ni bilo razvidno, na podlagi katerih listin je bilo izvedeno napredovanje v letu 2014, je po opravljenem ogledu in camera organ ugotovil, da je podlaga za napredovanje v letu 2014 aneks k pogodbi o zaposlitvi iz leta 2011. Ker slednji dokument ustreza zahtevi, kot sta jo postavila prosilca, jima je organ dolžan omogočiti dostop do tega dokumenta, pri čemer se prekrijejo osebni podatki, ki niso varovani (stalni in začasni naslov javne uslužbenke).

Po navedbah organa je identifikacija dokumenta zahtevala veliko truda in napora več javnih uslužbencev, poleg tega pa meni, da dokument iz leta 2011 niti ne ustreza zahtevi prosilcev. S slednjim se IP ne more strinjati, saj je iz sistema MFERAC razvidno, da tudi organ šteje, da je zadevna javna uslužbenka napredovala v letu 2014, na podlagi dokumenta iz leta 2011. Zgolj dejstvo, da organu na prvi pogled ni bilo razvidno, kateri dokument je bil podlaga za napredovanje v letu 2014, pa ne pomeni, da dokument kot tak pri organu ne obstaja v materializirani obliki, oziroma da gre za ustvarjanje novega dokumenta.

Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilcev delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v 1. točki delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe. Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcema posredovati izpis iz sistema MFERAC »datumi napredovanja JU v naziv in PLR« za leto 2015 in fotokopijo dokumenta št. 100-74/2011-10 z dne 15. 4. 2011, tj. ANEKS ŠTEVILKA 5 K POGODBI O ZAPOSLITVI št. 145-1/2004-90, na način, da se prekrije na prvi strani naslov stalnega in začasnega bivališča javne uslužbenke.

V delu, v katerem sta prosilca zahtevala podatek, koliko napredovanj je bilo na Ministrstvu za okolje in prostor v Inšpektoratu za okolje in prostor v času prepovedi napredovanj v letu 2014 in podatek o tem, koliko napredovanj javnih uslužbencev je bilo in koliko je bilo zlorab napredovanj v istem obdobju v državni upravi, se pritožba zavrne in ostaja zavrnilni del izpodbijane odločbe v veljavi, ker s tovrstnimi podatki organ ni dolžan razpolagati in tudi dejansko ne razpolaga.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka