Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - Center za socialno delo Posavje

+ -
Datum: 24.02.2019
Številka: 090-29/2019
Kategorije: Ali dokument obstaja

POVZETEK:

Prosilec je zahteval pri organu različne podatke in dokumente. Organ je prosilcu posredoval statistične podatke o številu odraslih oseb pod stalnim skrbništvom v Republiki Sloveniji od leta 2008 do 2018, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo. Organ je svojo odločitev utemeljil z ugotovitvijo, da dejansko ne razpolaga s zahtevanimi podatki, kot jih prosilec zahteva, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDUZ. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zbirko dokumentov oziroma podatkov po kriterijih prosilca ne razpolaga in bi jo moral ustvariti, kar pa pomeni, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-29/2019/5

Datum: 25. 2. 2019

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 17. 12. 2018, zoper odločbo Centra za socialno delo Posavje, Cesta krških žrtev 11, 8270 Krško (v nadaljevanju: organ), št. 090-2/2018 z dne 14. 11. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

  1. Pritožba prosilca z dne 17. 12. 2018 zoper odločbo Centra za socialno delo Posavje, št. 090-2/2018 z dne 14. 11. 2018, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 28. 3. 2018 zahteval:

  1. statistične podatke:
  • podatki o številu odraslih oseb pod stalnim skrbništvom v Republiki Sloveniji od leta 2008 do 2018 (vir MDDSZ, Baza socialnih podatkov),
  • podatki o številu odraslih oseb pod stalnim skrbništvom v posameznih centrih za socialno delo (v nadaljevanju: CSD), predvsem pa CSD Krško,  CSD Brežice in CSD Sevnica, od leta 2008 do 2018,
  • podatki o številu odraslih oseb pod stalnim skrbništvom, glede na starost osebe,
  • podatki o številu odraslih oseb pod stalnim skrbništvom, glede na predlagatelja - tožilstvo,
  • podatki o številu odraslih oseb pod stalnim skrbništvom, glede na izobrazbo,
  • podatki o številu odraslih oseb pod stalnim skrbništvom, glede na družbeni položaj oziroma status  (brezposelni),
  • podatki o številu odraslih oseb pod stalnim skrbništvom, glede na razlog »da ne pišejo tistega, kar ne smejo pisati - pisati kazenskih ovadb zoper policiste, tožilce, sodnike ali druge akterje državnega kriminala«,
  • organ odstopi podatke oziroma navede javno dostopen vir zahtevanih podatkov;
  1. kopije vseh pravnomočnih sklepov, ki jih je organ prejel od Okrajnega sodišča v Krškem od leta 2008 do 2018, in se nanašajo le na varovance, katerim je odvzeta poslovna sposobnost zaradi pisanja v upravnopravnih in sodnih zadevah;
  2. kopije vseh upravnih odločb o postavitvi pod skrbništvo, ki jih je organ prejel na podlagi sklepov Okrajnega sodišča v Krškem od leta 2008 do 2018, in se nanašajo le na varovance, katerim je odvzeta poslovna sposobnost zaradi pisanja v upravnopravnih in sodnih zadevah;
  3. kopije vseh poročil skrbnika, ki jih je napisal organ kot državni organ v zvezi z izvrševanjem pooblastil in pristojnosti skrbnika, ter se nanašajo le na varovance, katerim je odvzeta poslovna sposobnost zaradi pisanja v upravnopravnih in sodnih zadevah, od leta 2008 do 2018;
  4. podatki iz 2., 3. in 4. točke se zahtevajo za vse CSD v Republiki Sloveniji, nanašajo pa se le na varovance, katerim je odvzeta poslovna sposobnost zaradi pisanja v upravnopravnih in sodnih zadevah, od leta 2008 do 2018;
  5. podatki iz 2., 3., 4. in 5. točke se nanašajo za vse CSD v Republiki Sloveniji o tem, v kolikih primerih je odrasli osebi pod stalnim skrbništvom vrnjena poslovna sposobnost (od leta 2008 do 2018);
  6. v zvezi s podatki iz 2., 3., 4. in 5. točke se zahtevajo tudi podatki za vse CSD v Republiki Sloveniji o tem, v koliko primerih je odrasli osebi določen skrbnik za poseben primer, v postopkih za odvzem poslovne sposobnosti, zaradi pisanja, ki ga ne sme pisati (vključno s statusom obravnavane osebe: poklic, izobrazba), v obdobju 2008 - 2018;
  7. pri številu otrok v skrbništvu glede na obliko skrbništva se navede le število otrok, ne glede na kategorijo;
  8. število odškodninskih tožb v Republiki Sloveniji, ki so podane zoper zlorabo pravic in obveznosti skrbnika, in ločeno za skrbnika za poseben primer.

Navedel je še, da informacija izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb, pri izvrševanju pooblastil organa CSD Krško oziroma vseh CSD v Republiki Sloveniji. Pa tudi, da informacije potrebuje za uveljavljanje svojih pravic, torej za nepridobitni namen. Kot način seznanitve je navedel, da želi zahtevane informacije prevzeti v e-obliki, v primeru, da to ni mogoče, pa v obliki fotokopij dokumentov.

Ker prosilec zahtevanih informacij ni prejel, je pri IP 19. 9. 2018 vložil pritožbo zaradi molka organa, zato je IP pozval organ z dopisom št. 0900-147/2018/2 z dne 20. 9. 2018 na ustrezno postopanje. Organ je z dopisom št. 1221-94/2017 z dne 1. 10. 2018 pojasnil IP, da bo glede pozivov zaradi molka organa odgovoril do konca tedna zaradi obremenjenosti z rednim delom (reorganizacija, spremembe) in odsotnostih zaposlenih. Organ je tudi prosilcu z dopisom št. 1221-94/2017 z dne 1. 10. 2018 pojasnil, da je zaradi reorganizacije CSD in s spremembo prišlo do nedelovanja BSP, iz katerega bi bilo mogoče pridobiti podatke o številu odraslih oseb pod stalnim skrbništvom. Navedel je tudi, da je prosilcu pripravljen odgovoriti na vprašanja o skrbništvu odraslih oseb za območje Občine Krško, in sicer v prostorih organa, ter da bo posredoval pisni odgovor takoj, ko bo vzpostavljen sistem. IP je z elektronskim dopisom z dne 23. 10. 2018 ponovno pozval organ na ustrezno postopanje. Z dopisom št. 1221-94/2017 z dne 29. 10. 2018 je organ posredoval prosilcu določene statistične podatke iz BSP glede števila oseb pod stalnim skrbništvom za območje organa (občine Krško, Kostanjevica na Krki, Brežice, Sevnica), za obdobje od 1. 1. 2008 do 30. 9. 2018.

Prosilec je IP posredoval dopis z dne 9. 11. 2018 o prejemu neustreznih podatkov po obliki in vsebini.

V zvezi s sporočilom organa IP, da je zaradi reorganizacije CSD in s spremembo prišlo do nedelovanja sistema (Baze socialnih podatkov) je navedel, da je navedba organa neutemeljena, ker je bila vloga podana 28. 3. 2018, reorganizacija CSD Krško v CSD Posavje pa se je formalno pričela s Sklepom o ustanovitvi Centra za socialno delo Posavje[1], kar pomeni, da je organ imel dovolj časa odgovoriti, če bi to hotel. Dejansko se je reorganizacije pričela s 1. 7. 2018, ko je bila imenovana vršilka dolžnosti, današnja direktorica organa, končana pa je bila s 1. 10. 2018, ko je moral novi organ prevzeti vse svoje naloge in dolžnosti, vključno dolžnosti po ZDIJZ. Navedeno po mnenju prosilca konkretno dokazuje, da ob upoštevanju dveh mesecev reorganizacije, bi organ moral na vlogo odgovoriti v roku 6 mesecev. Prav tako se je po mnenju prosilca organ neutemeljeno skliceval le na bazo podatkov, saj organ razpolaga z obdobnimi poročili o svojem delu, in razpolaga s konkretnimi spisi, kar pa ni dostopno v katalogu informacij. Katalog osnovnih informacij javnega značaja o CSD Krško, oziroma sedaj CSD Posavje, ni prosto dostopen na spletu. V zvezi s sporočilom organa, da so pripravljeni odgovoriti na njegova vprašanja »o skrbništvu odraslih oseb za območje Občine Krško«, in vabilom na pogovor 24. 10. 2018 pa je pojasnil, da je vlogo z dne 18. 10. 2018 prejel 5. 11. 2018, kar je pomenilo, da se objektivno ni mogel odzvati vabilu, tudi če bi bilo to potrebno ali smiselno. Glede vsebine pogovora, ki se je po navedbi organa nanašala na vprašanja prosilca o skrbništvu odraslih oseb, pa je IP pojasnil, da je organ prejel vlogo z dne 28. 3. 2018, kar je konkretno pomenilo, da se po poteku petih dni smatra, da je vloga popolna in razumljiva. V njegovi vlogi se niti eno vprašanje ni konkretno nanašalo o skrbništvu odraslih oseb za območje Občine Krško, kar konkretno dokazuje, da je bila navedba podana izven konteksta, in je kot taka v celoti v neskladju z vsebino pisno podane vlogo za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec je poudaril, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, informacije pa potrebuje za uveljavljanje svojih pravic, torej za nepridobitni namen.

Organ je o delu zahteve odločil s pisno odločbo št. 090-2/2018 z dne 14. 11. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zavrnil prosilcu posredovanje naslednjih podatkov:

  1. o številu odraslih oseb pod stalnim skrbništvom v Republiki Sloveniji od leta 2008 do 2018;
  2. o številu odraslih oseb pod stalnim skrbništvom, glede na starost osebe;
  3. o številu odraslih oseb pod stalnim skrbništvom, glede na predlagatelja – tožilstvo;
  4. o številu odraslih oseb pod stalnim skrbništvom, glede na izobrazbo;
  5. o številu odraslih oseb pod stalnim skrbništvom, glede na družbeni položaj, status
    (brezposelni);
  6. o številu odraslih oseb pod stalnim skrbništvom, glede na razlog "da ne pišejo
    tistega, kar ne smejo pisati - pisati kazenskih ovadb zoper policiste, tožilce, sodnike ali
    druge akterje državnega kriminala«;
  7. kopij vseh pravnomočnih sklepov, ki jih je organ prejel od Okrajnega sodišča v Krškem od
    leta 2008 do 2018, in se nanašajo le na varovance, katerim je odvzeta poslovna sposobnost
    zaradi pisanja v upravnopravnih in sodnih zadevah;
  8. kopij vseh upravnih odločb o postavitvi pod skrbništvo, ki jih je organ prejel na podlagi
    sklepov Okrajnega sodišča v Krškem od leta 2008 do 2018, in se nanašajo le na varovance,
    katerim je odvzeta poslovna sposobnost zaradi pisanja v upravnopravnih in sodnih
    zadevah
  9. kopij vseh poročil skrbnika, ki jih napiše CSD kot državni organ v zvezi izvrševanja
    pooblastil in pristojnosti skrbnika in se nanašajo le na varovance, katerim je odvzeta
    poslovna sposobnost zaradi pisanja v upravnopravnih in sodnih zadevah (od leta 2008 do
    2018);
  10. podatkov iz točk g, h in j, in sicer za vse CSD v Republiki Sloveniji in se nanašajo le na varovance, katerim je odvzeta poslovna sposobnost zaradi pisanja v upravnopravnih in sodnih zadevah (od leta 2008 do 2018);
  11. podatkov o tem, v koliko primerih je odrasli osebi pod skrbništvom vrnjena poslovna sposobnost, in sicer za vse CSD v Republiki Sloveniji;
  12. podatkov, v koliko primerih je odrasli osebi določen skrbnik za poseben primer, v postopkih za odvzem poslovne sposobnosti, zaradi pisanja, ki ga ne sme pisati (vključno s statusom obravnavane osebe: poklic, izobrazba), od leta 2008 do 2018;
  13. števila odškodninskih tožb v RS, ki so podane zoper zlorabo pravic in obveznosti skrbnika in ločeno za skrbnika za poseben primer.

Organ je v utemeljitev svoje odločitve navedel, da je po proučitvi zaprosila in relevantne dokumentacije ugotovil, da gre deloma za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa ter da se dostop do informacij javnega značaja omogoči v primeru, kjer prosilec zahteva podatke organa o številu odraslih oseb pod stalnim skrbništvom, podatke o številu oseb, ki jim je bil postavljen skrbnik za poseben primer, številu otrok pod skrbništvom in številu odškodninskih tožb zoper zlorabo pravic in obveznosti skrbnika. V ostalem delu je dostop zavrnil iz razloga, ker niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. V obrazložitvi je navedel, da ne vodi statistične baze, iz katere bi lahko bili razvidni podatki o starosti oseb pod skrbništvom, o izobrazbi, o družbenem položaju, statusu, o predlagatelju odvzema poslovne sposobnosti, ter glede na razlog "da ne pišejo tistega, kar ne smejo pisati - pisati kazenskih ovadb zoper policiste, tožilce, sodnike ali druge akterje državnega kriminala«. Naloge centrov za socialno delo v zvezi s skrbništvom so opredeljene v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR)[2], in sicer v členih od 178  do 223. Navedeni zakon nalaga organu, kdaj mora osebi postaviti skrbnika (skrbnika za poseben primer, začasnega skrbnika, posebnega skrbnika oziroma  osebo postaviti pod skrbništvo), kdo je lahko skrbnik, kaj so naloge skrbnika, kaj so naloge centra, kakšen je postopek... Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo (v nadaljevanju: Katalog) in ki ga kot takega v skladu z 68.c členom Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju: ZSV)[3] določa Skupnost centrov za socialno delo Slovenije (v nadaljevanju: Skupnost), podrobneje določa, kaj so naloge centrov v zvezi z institutom skrbništva ter katera opravila mora centri narediti. Prav tako tudi Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil (v nadaljevanju: Pravilnik)[4], ki podrobneje ureja postopek za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter pripravo skrbniških poročil, med drugim določa le, da je potrebno v zapisniku o popisu in ocenitvi premoženja vpisati predvsem podatke o nepremičninah - po vrstah, z navedbo kraja, kjer so kulture zemljišča, ali zemljiškoknjižnih podatkov, če so znani, pri stanovanjih pa z navedbo podatkov iz prodajne pogodbe oziroma iz stanovanjske odločbe (1. točka prvega odstavka 8. člena), da se morebitna dokazila, ki se nanašajo na popisano premoženje (skice, fotografije, itd.) priložijo zapisniku in hranijo skupaj z originalom zapisnika (9. člen), da mora skrbniško poročilo vsebovati podatke o varovancu, podatke o premoženju, podatke o delu skrbnika in pregled stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja skrbništva (13. člen) in da mora poročilo vsebovati podatke o upravljanju premoženja, kot so vrsta in višina dohodkov od premoženja (npr. zakupnine, najemnine), vrsta in višina izdatkov iz premoženja, seznam na novo odtujenega, pridobljenega ali obremenjenega premoženja in končno stanje premoženja (15. člen), nikjer pa ne določa, da se za potrebe evidenc zbirajo podatki, katere zahteva prosilec. Niti ZZZDR niti Katalog in tudi Pravilnik ne določajo, da morajo centri posebej voditi evidenco oseb pod skrbništvom glede na posamezne statistične parametre, kot so starost, izobrazba, družbeni položaj, status, glede na to, kdo je bil predlagatelj odvzema poslovne sposobnosti, ter glede na razlog " da ne pišejo tistega kar ne smejo pisati - pisati kazenskih ovadb zoper policiste, tožilce, sodnike ali druge akterje državnega kriminala«. Organ razpolaga s številom oseb, ki jim je postavljen skrbnik, kar je tudi prosilcu posredoval. Krajevno pristojen center ima vpogled samo v bazo svojega centra, tako da razpolaga s številom oseb, ki jim je postavljen skrbnik, samo za krajevno pristojnost svojega centra. Za področje celotne Republike Slovenije organ nima podatka, saj nima vpogleda v to evidenco. Te podatke ima pristojno ministrstvo, torej Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Glede na ta, da je prosilec to zahtevo posredoval tudi ministrstvu, ga organ ni posebej opozoril na to, da lahko pridobi te podatke od ministrstva. Iz sistema BSP (baze socialnih podatkov), katerega uporabljajo centri za socialno delo za vnos nalog po zakonu, javnih pooblastil in storitev, kijih izvajajo, ni mogoče pridobiti podatkov, ki jih prosilec zahteva. V skladu z določbami ZUP in Pravilnika o vodenju evidence v upravnem postopku vodi organ evidenco o reševanju upravnih stvari. V okviru te evidence vodi evidenco o številu vloženih zahtev in postopkov, začetih po uradni dolžnosti, upravnih stvareh glede na vrsto in zahtevnost postopka, številu izdanih upravnih odločb, imenovanih skrbnikih, rokih reševanja itd.. Program, ki ga uporablja center pri svojem delu, torej ne omogoča neposrednega izpisa podatkov, ki so predmet zadeve. Vse zahtevane podatke je možno pridobiti le na način, da se odpre vsak »skrbniški spis«, vsebinsko pregleda zadeva, kronološko obdela zahtevane podatke in le-te vpisuje v nov dokument (tabelo), kar predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Iz enakega razloga je organ zavrnil zahtevo za posredovanje tudi drugih informacij javnega značaja, kot so navedene predhodno. Na podlagi navedenega je organ tako ugotovil, da dejansko ne razpolaga s zahtevanimi podatki, kot jih prosilec zahteva, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDUZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. To pomeni, da ni izpolnjen pogoj, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, ker z zahtevanimi podatki organ ne razpolaga oziroma ne razpolaga v taki statistični obliki, kot je zahtevana, zavezanci pa so v skladu z ZDUZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, kjer pa se prav tako ne nahajajo in jih zato ni mogoče pridobiti. Podatke organ zbira v posameznih zadevah, vpogled vanje pa bi pomenil kršenje določb Zakona o varstvu osebnih podatkov. Upoštevaje navedeno je zaključil, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.

Organ je na poziv IP posredoval pojasnilo z dopisom št. 090-1/2018 z dne 15. 11. 2018:

  1. Glede zahteve po informaciji javnega značaja, ki se nanaša na skrbniške zadeve, je bil prosilcu 29. 10. 2018 posredovan dopis št. 1221-94/2017, kateremu je bil priložen izpis iz BSP, iz katerega je razvidno število skrbniških zadev. Glede drugih zahtev je bila 14. 11. 2018 izdana odločba št. 090-2/2018, s katero je bil dostop do zahtevanih informacij javnega značaja zavrnjen.
  2. V zvezi z zaprosilom za fotokopije vseh listin v spisu, ki je naveden v prvem odstavku obrazložitve odločbe št. 1221- 94/2017 z dne 22.12. 2017 z navedbo "iz spisovne dokumentacije centra zadeve št. 1221-94/2017 je razvidno", z zaprosilom vseh pooblastil skrbnika za poseben primer in pooblastil za zakonitega udeleženca, ki nastopajo v nepravdnem sodnem postopku pod omenjenimi številkami ter fotokopijami vseh listin (odločbe) na katere se sklicuje skrbnik za poseben primer, ko na naroku z dne 23. 3. 2017 opr. št. N14/2014 - 404, Okrajnega sodišča v Krškem opravlja pravice in dolžnosti skrbnika za poseben primer, je bil prosilcu poslan dopis št. 12221-94/2017 z dne 18.10.2018, v katerem, mu je bila dana tudi možnost vpogleda v zadevo (vse kar je navedel se namreč nanaša na njegovo zadevo), vendar pa se na vabilo ni odzval, kakor tudi v večini predhodnih primerov, saj  odklanja sodelovanje z organom. Organ je smatral, da mu je s tem, ko mu je omogočil vpogled v spis, dal možnost dostopa do zahtevanih informacij.
  3. Prav tako je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih informacij, ko mu je 14. 11. 2018 poslal dopis št. 090-1/2018, v katerem je navedel, da je prenos transakcij med CSD Krško in Občino Krško razviden na spletni strani Erar.si, kjer so prikazane vse transakcije od leta 2003 naprej. Glede javnih pooblastil, ki jih organ izvršuje v kakršnikoli obliki za Občino Krško, pa mu je bilo v dopisu pojasnjeno, da so le-ti javno dostopni, saj gre za Odlok o socialno varstvenih pomočeh iz sredstev proračuna Občine Krško[5], kjer je v 9. členu navedeno, da postopke ugotavljanja upravičenosti do dodelitve socialno varstvenih pomoči vodi in o njih odloča CSD Krško. Prosilcu so bile posredovane tudi vse fotokopije pogodb, sklenjene med Občino Krško in organom.

Prosilec je zoper navedeno odločbo organa vložil pritožbo z dne 17. 12. 2018, na podlagi vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi dejstva, da organ razpolaga s konkretnimi spisi v zvezi s katerimi izvede eno ali več zaporednih in vzročno povezanih upravičenj in nalog stalnega skrbnika, skladno s členi 49, 69, in 86 ZSV, členi  2 in 3, 178 - 181, 185 - 187, 190 - 192, 197 - 199, 200 in 211, 206 – 209 in 219 ZZZDR, ter ZUP, ko neposredno odloča o pravicah, obveznostih in o pravnih koristih varovanca v konkretnih upravnih in sodnih postopkov, tako da v celoti nadomesti voljo varovanca oziroma uveljavlja lastno voljo kot voljo varovanca. Zavrnitev dostopa do podatkov je izvršena iz protipravnih in nizkotnih razlogov ter navzkrižja interesov, ker je interes prosilca, da se v imenu pravičnosti, zakonitosti in demokracije razkrijejo protipravna ravnanja organa,  predvsem pa zločinska narava organa, ki se ne uresničuje kot pravno urejene institucija. Meni, da gre organu pri zavrnitvi za to, da lahko še naprej očitno zlorablja oblast, moč, samovoljo in arbitrarnost ter da za svoja protipravna ravnanja ne bo odgovarjal. Ker to organ počne v tej in vseh drugih zadevah glede dostopa do informacij javnega značaja (3 oziroma 4 odprte zadeve) že več kot 8 mesecev, dokazuje, da ima na podlagi tega lastnega ravnanja izkazan motiv. Tudi v smislu, kdo je tisti, ki si od organa zahteva dokazovanje integritete, transparentnosti in zakonitosti pri izvrševanju javnih pooblastil. V pritožbi se je opredelil še do posameznih odgovorov organa, v zvezi z izpodbijano odločbo pa navedel, kot sledi. Če zahtevanih podatkov ni, jih pač ni v taki obliki kot so zahtevani, obstajajo pa v posameznem spisu. V primeru, če je isti organ v njegovem primeru odločal o postavitvi skrbnika za poseben primer, oziroma stalnega skrbnika na zahtevo Okrajnega sodišča v Krškem, je pač isto storil tudi v drugih primerih. V bistvu je bilo vprašanje postavljeno tako, da organ sam izloči tiste politično vodene sodne postopke, ki temeljijo na rasizmu, kot je to po mnenju prosilca izhajalo iz njegovega primera, oziroma odstopi vse odločbe in sklepe organa, ko ta odloča o postavitvi skrbnika odrasli osebi, vključno z navedbo uradne osebe, ki je v obravnavani zadevi odločala. Iščejo se torej podatki konkretnega spisa oziroma uradnega postopka, ki se prične na zahtevo tožilstva ali sodišča. To so javne listine, s katerimi je od organa zahtevano, da nekaj stori, kar pa je naloga organa. Ob tem je prosilec ponovno navedel določbe ZZZDR, Kataloga in pravilnikov, ki jih je navedel že organ v izpodbijani odločbi. V nadaljevanju se je opredelil do podatkov v tabelah 1 in 2, ki mu jih je posredoval organ v dopisu št. 1221-94/2017 z dne 29. 10. 2018. Navedeno po mnenju prosilca dokazuje, da organ vsekakor zbira tudi statistične podatke o zadevah, pri čemer primerjava rezultatov v tabelah dokazuje, da je tabela ministrstva, ki izhaja iz podatkov posameznih CSD, bolj točna in pregledna, glede na podana vprašanja, kot tabela organa. Tako prosilcu ni jasno, ali pri obravnavi odraslih oseb govorimo o 1011 ali o 4030 osebah, kar pa je bistvena razlika, pojasnil k tabeli pa organ ni podal (razen naziva atributov). Po mnenju prosilca je organ neutemeljeno navedel, da v skladu z določbami ZUP in Pravilnika o vodenju evidence v upravnem postopku vodi evidenco o reševanju upravnih stvari, v okviru te evidence pa vodi evidenco o številu vloženih zahtev in postopkov, začetih po uradni dolžnosti, upravnih stvareh glede na vrsto in zahtevnost postopka, številu izdanih upravnih odločb, imenovanih skrbnikih, rokih reševanja itd.. Program, ki ga uporablja organ pri svojem delu, torej ne omogoča neposrednega izpisa podatkov, ki so predmet zadeve, vse zahtevane podatke je možno pridobiti le na način, da se odpre vsak »skrbniški spis«, vsebinsko pregleda zadeva, kronološko obdela zahtevane podatke in le-te vpisuje v nov dokument (tabelo), kar predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Navedel je tudi, da je odziv organa glede statističnih podatkov razumljiv in delno utemeljen, kar se pa tiče zahteve za posredovanje konkretnih listin, ki jih je izdelal organ v zvezi s svojim delom, pa v celoti neutemeljen, še posebej glede dokončnih in pravnomočnih upravnih odločbah organa. Prosilec ne more vedeti za vsak skrbniški spis, če nima podatka, kateri spisi so to. Glede na tabelo 3 je tako znano, da je bilo v letu 2017 za odrasle osebe izdanih 499 listin, in ko bodo znane še št. zadev, pa se lahko zahteva izpis vsake listine posebej, pri čemer se ne ve, koliko zadev je vodeno na enoti Krško. Ker pa je organ njegov stalni skrbnik, točno ve, ali bi moral in mogel vedeti, zakaj in katere podatke išče prosilec. Običajno postopek sprožijo sorodniki ali različne organizacije, od leta 2010 pa je močno naraslo število primerov, pri katerih se postopek začne po uradni dolžnosti. Leta 2009 je bilo takšnih zadev 9, leta 2013 pa že 67. Če Vrhovno sodišče in Skupnost razpolagata s podatkom, koliko postopkov se začne po uradni dolžnosti, bi lahko s tem podatkom razpolagal tudi organ, v bistvu pa gre le za to, s kakšne pozicije se obravnava zadeva. Če bi organ najprej ugotovil, katere uradne naloge izvede na zahtevo sodišča, ima že s tem jasno določene podatke, ki se zahtevajo (prvi dokument je zahteva sodišča). V primeru pa, da je organu izpod časti, da pregleda vhodne vloge, potem pa naj odstopi vse zahtevane podatke, kot je to zahtevano. Zaradi zgoraj navedenega organ neutemeljeno ne odstopi:

- kopij vseh pravnomočnih sklepov in upravnih odločb o postavitvi pod skrbništvo, ki jih organ prejme od Okrajnega sodišča v Krškem od leta 2008 do 2018 in se nanašajo le na varovance, katerim je odvzeta poslovna sposobnost, zaradi pisanja v upravnopravnih in sodnih zadevah;

- kopij vseh poročil skrbnika, ki jih napiše CSD kot državni organ v zvezi izvrševanjem pooblastil in pristojnosti skrbnika in se nanašajo le na varovance, katerim je odvzeta poslovna sposobnost zaradi pisanja v upravnopravnih in sodnih zadevah, od leta 2008 do 2018;

- kopij listin, ko je odrasli osebi pod skrbništvom vrnjena poslovna sposobnost.

Podatke, v koliko primerih je odrasli osebi določen skrbnik za poseben primer, v postopkih za odvzem poslovne sposobnosti, zaradi pisanja, ki ga ne sme pisati (vključno s statusom obravnavane osebe: poklic, izobrazba), od leta 2008 do 2018, organu ni potrebno odstopiti. Sprememba zahtevka je utemeljena, ne glede na to, da je zaslišanje stranke eno temeljnih načel upravnega postopka. Zahteva se nanaša na vse CSD v Republiki Sloveniji, vendar se spremeni tako, da se nanaša le na organ. Na podlagi navedenega organ tako neutemeljeno ugotavlja, da dejansko ne razpolaga z zahtevanimi podatki. Organ zbira zahtevane podatke v posameznih zadevah, kot to z gotovostjo potrjuje statistika organa v zvezi z izvrševanjem skrbništva. Pri tem je vseeno, ali gre za en ali 1986 zadev (minus otroci, neznana oseba ali odsotna oseba, katere prebivališče ni znano). Organ je prav tako neutemeljeno navedel, da bi vpogled v posamezne zadeve pomenil kršitev določb Zakona o varstvu osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov o zdravstvenem stanju posameznika ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo, je prepovedana. Tudi sicer je pri presoji ukrepov pomembna vsebina raziskave, kako velika je lahko škoda, če pride do razkritja podatkov, npr.  lokacije in obstoj skupin, ki so lahko izpostavljene grožnjam, arheološke in naravne znamenitosti, izpostavljene ropanju,... Prvi ukrep v tem okviru izločanje osebnih podatkov je anonimizacija, oziroma psevdonimizacija. Pri tem organ ve, ali bi moral vedeti, da slednje velja za vse osebe in ne le za dostop do informacij javnega značaja. Tudi z anonimiziranimi podatki smo še vedno dolžni ravnati skrbno, v okvirih pričakovanj oseb, na katere se podatki nanašajo (izraženih skozi pristanek, ali znotraj okoliščin načina pridobivanja podatkov). Poleg zakonske je tudi etična odgovornost v smislu prizadevanj za dobrobit in preprečevanje škode oseb, katerih podatki se obdelujejo. Po njegovem mnenju že sama obravnava njegove zahteve in drugih njegovih zahtev po ZDIJZ dokazuje, da organ ne izpolnjuje temeljnih postulacijskih sposobnosti za vodenje upravnih postopkov, zato je mogoče z gotovostjo sklepati, da na nek način izvršuje vse uradne naloge organa, vključno z načinom zastopanja osebe, katera je v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ali glede zastopanja osebe, ki je pod skrbništvom. Vprašanje pa je le, v kakšnem obsegu je pomanjkanje integritete in odgovornosti, ustvarjalo neposredne kršitve ustavno varovanih pravic varovancev. Vključno s tem, kdo tako ravnanje dopušča in zakaj to počne. Pri tem pa ne gre le za prosilca, temveč tudi za vse tiste, ki niso imeli niti ene možnosti, da se sami branijo pred nezakonito zlorabo moči, samovolje in arbitrarnosti. Skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da je v letu 2018 organ postavil 9 skrbnikov otrokom in 68 skrbnikom odraslim osebam, kar je 7 x več odraslih kot otrok. Bistvo razkrivanja delovanja organa pa ni le v tem, temveč tudi v dejstvu, da enako ravna organ v različnih upravah in sodnih postopkih, v katerih se varovanca ignorira ali skrbnik uveljavlja svojo samovoljo. Isti organ se na pozive odziva enako kot v tej zadevi, saj sploh ne odgovarja, odgovarja z 8 mesečno zamudo, manipulira ali sproža nesmiselne sodne postopke. Nadalje je navedel še, da je izpodbijana odločba že četrti dokument o isti stvari. Pred tem je na podano zahtevo odgovarjal le CSD Posavje, Enota Krško, pri čemer očitno meša skrbništvo, kot to dokazuje zadeva št. 1221-94/2017 in dostop do informacij javnega značaja. Vodja enote je izdelal tri nekonsistentne dokumente, ki so bili podani leta 2018, ZDIJZ pa je sprejet leta 2003, kar dokazuje, da organ o tem ni odločal, oziroma je podajal slične dopise, s podobno vsebino. Z zgoraj navedenim je tako utemeljeno, da je zahtevi prosilca mogoče ugoditi, pa tega organ zaradi navzkrižja interesov ne želi storiti, ker želi že naprej prikrivati nesposobnost in pravno neukost svojega osebja, ki hkrati ne spoštuje niti osnovnih človeških vrednot, kot so etika, morala, pravičnost, človečnost in spoštovanje dostojanstva. Organ ne izkazuje niti svojega poslanstva, kot je zagotavljanje socialne varnosti. Da so te navedbe točne, dokazuje tudi dejstvo, da je isti organ potreboval več kot 8 mesecev, da ugotovi, kaj določa drugi odstavek 22. člena ZDIJZ. Vloga pa se nanaša tudi na vse sodne spise, ki jih organ izdelal v zvezi zastopanja svojih varovancev. Z vlogami o pravnem zastopanju varovancev v sodnem postopku za odvzem poslovne sposobnosti (na podlagi odločbe o postavitvi skrbnika za poseben primer) organ dokazuje, ali je v sodnem postopku varoval pravice in interese varovancev, oziroma je varoval lastne interese, interese naročnikov, sodišča ali predlagatelja, kot je to počel v prosilčevem primeru. Če je ravnanje organa enako v drugih primerih, ni nobenega dvoma o tem, da je v javnem interesu, da se protipravna ravnanja raziščejo, ocenijo in da se posledično sprejme ustrezne ukrepe. Vsekakor pa slabo, pristransko, odvisno, nezakonito in politično vodeno delo, ne more biti merilo za uspeh in nagrajevanje. Organ je samo leta 2018 odločal o pravicah in dostojanstvu 428 oseb, in če je to počel na enak način kot pri prosilcu, gre lahko le za sistematičen zločin nad človeštvom ali za genocid nad t.i. politično neprimernimi osebami.

Ker je prosilec vložil pritožbo pri IP, jo je IP na, podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP, z dopisom št. 092-106/2018/2 z dne 18. 12. 2018, odstopil v preizkus organu.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-2/2018 z dne 14. 1. 2019, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil spis z dokumenti predmetnega postopka po ZDIJZ. Na poziv IP je posredoval dne 21. 2. 2019 še dodatna pojasnila. Pojasnil je, da centri za socialno delo uporabljajo sistem ISCSD. Izpis zahtevanih podatkov iz računalniške baze po ključnih besedah ni mogoč, poleg tega v bazi niso dokumenti, ampak samo osnovni podatki (ime, priimek, naslov, zadeva, ...).

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, sporno je, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga oziroma ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno za obstoj informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t.i. »surove« informacije (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti). Izjema od napisanega so v določenem obsegu le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa.

Upoštevaje navedeno se tako IP najprej opredeljuje do navedb organa, da ne razpolaga z zahtevanimi podatki, ki se nanašajo na delo drugih centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji. IP nima nobenega dvoma, da tem navedbam ne bi sledil, med drugim tudi zaradi obrazložitve dela organa, kot sledi. Povedano drugače, pri zahtevanih informacijah javnega značaja, ki se nanašajo na podatke drugih centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji, pogoji za informacijo javnega značaja niso izpolnjeni, zato je potrebno pritožbo v tem delu zavrniti.

Kot že navedeno, je prosilec zahteval različne podatke s področja skrbništva, pri čemer je organ prosilcu določene statistične podatke posredoval. Po pojasnilih organa ta ne vodi statistične baze, iz katere bi bili razvidni podatki o starosti oseb pod skrbništvom, o izobrazbi, o družbenem položaju, statusu, …, torej po kriterijih, ki jih je določil prosilec. Takšne baze ne zahtevajo niti ZZZDR, Katalog in Pravilnik ter niti ZUP in Pravilnik o vodenju evidence v upravnem postopku. Vse zahtevane podatke bi tako organ pridobil le na način, da bi odprl vsak »skrbniški spis«, vsebinsko pregledal zadeve, kronološko obdelal zahtevane podatke in le-te vpisal v nov dokument (tabelo). Prav tako ni mogoče izpis drugih zahtevanih podatkov iz računalniške baze po ključnih besedah oziroma v bazi ni dokumentov, ampak samo osnovni podatki (ime, priimek, naslov, zadeva ,…).

Iz prakse IP[6] izhaja, da je pri dokumentih, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben relativiziran pristop – kar pomeni, da mora zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Toda pri tem je treba upoštevati tudi:

  • možnost oziroma izvedljivost zagotovitve informacij po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in če je ta pogoj izpolnjen še
  • razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta.

V skladu z navedenim pristopom mora biti priprava zahtevanega dokumenta iz računalniškega sistema za organ relativno hitra in enostavna, vendar v obravnavanem primeru takega pristopa ni mogoče ugotoviti.

Baza podatkov pri organu ne omogoča neposrednega izpisa zahtevanih dokumentov oziroma podatkov iz dokumentov, kar pomeni, da izpis zahtevanih podatkov in dokumentov ni mogoč niti s ključnimi besedami. IP je tako ugotovil, da program, ki ga uporablja organ pri svojem delu, ne omogoča relativno hitrega in enostavnega izpisa podatkov oziroma dokumentov po kriterijih prosilca. IP nima nobenega razloga, da bi dvomil v navedbe organa, saj se je pri svojem delu že seznanil s sistemom ISCSD, ki ga uporabljajo centri za socialno delo.[7] ISCSD je namreč enoten informacijski sistem centrov za socialno delo, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za potrebe delovanja centrov za socialno delo. ISCSD torej informacijsko podpira izvajanje aktivnosti na vseh ključnih področjih dela centrov za socialno delo. Povedano drugače, zahtevani podatki, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil, niso vneseni v sistem ISCSD, niti niso vneseni dokumenti, zato priklic zahtevanih podatkov in dokumentov na podlagi predhodno navedenega relativiziranega pristopa ni mogoč. Posledično navedeno pomeni, da tudi v tem delu niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja.

Da bi organ ugodil zahtevi prosilca, bi moral torej najprej ustvariti zbirko zadev, pri katerih razpolaga z dokumenti v zvezi z zahtevanimi podatki. V ta namen bi moral organ ročno »odpreti« vsako »skrbniško« zadevo, ki je predmet zahteve, in nadalje vsebinsko pregledati dokumente v posamezni zadevi oziroma posamezen spis. Organ bi tako moral vsebinsko preveriti dokumente v posameznem spisu, pri katerem obstaja verjetnost, da obsega kateregakoli od zahtevanih dokumentov oziroma podatkov, ter nato pri posameznem dokumentu oziroma podatku ugotoviti, ali izpolnjuje kriterije, ki jih je prosilec specificiral v zahtevi. Eden od kriterijev, ki jih je postavil prosilec pri zahtevanih podatkih za osebe pod stalnim skrbništvom, je npr. odvzem poslovne sposobnosti v upravnih in sodnih postopkih. Slednje pomeni, da bi moral organ vsebinsko vpogledati v posamezne »skrbniške« zadeve odraslih oseb pod skrbništvom in ugotoviti, v katerih zadevah je bila odraslim osebam odvzeta poslovna sposobnost v upravnih in sodnih postopkih. V delu zahteve bi moral vsebinsko analizirati »skrbniške« zadeve tudi po kriteriju pravnomočnosti sklepov in odločb pri določenih varovancih, in sicer po dodatnem kriteriju odvzema poslovne sposobnosti v upravnih in sodnih postopkih. Poslovna sposobnost se namreč lahko odvzame tudi v celoti[8], seveda pa se lahko nanaša tudi na druge postopke oziroma področja (npr. premoženjsko področje), ne samo na upravne in sodne postopke. Nadalje je eden od kriterijev tudi vrnitev poslovne sposobnosti, vendar samo pri varovancih, ki jim je bila odvzeta za upravne in sodne postopke, kar spet predstavlja dodaten kriterij pri presoji določenih dokumentov oziroma podatkov. Tudi pri skrbnikih za poseben primer se zahteva ne nanaša na vse takšne zadeve, ampak je omejena na osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo v upravnih in sodnih postopkih.

Prav tako bi moral organ ustvariti novo zbirko podatkov, da bi zbral zahtevane statistične podatke o številu odraslih oseb pod stalnim skrbništvom glede na starost osebe, glede na predlagatelja - tožilstvo, glede na izobrazbo, glede na družbeni položaj oziroma status (brezposelni). Kot že navedeno, organ nima takšne zbirke podatkov, niti je ni dolžan ustvariti za potrebe predmetne zahteve. Tudi v tem delu zahteve bi torej moral organ analizirati podatke in ustvariti novo zbirko podatkov. Npr. pri kriteriju predlagatelja – tožilstvo je mogoče ugotoviti, da je predlagateljev postopka za odvzem poslovne sposobnosti lahko več (CSD, sodišče, zakonec ali oseba, ki z osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena, lahko ga vloži pa tudi oseba, o kateri se bo vodil postopek, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga).[9] V prid navedbam organa, da z določenimi statističnimi podatki ne razpolaga, je tudi dejstvo, da je organ prosilcu posredoval posamezne zahtevane statistične podatke (izpis podatkov iz BSP v zvezi s skrbništvom za obdobje od 1. 1. 2008 do 20. 9. 2018).

Računalniška tehnologija torej ne omogoča organu iskanja zahtevanih podatkov po kriterijih prosilca in ker organ tudi sicer ne razpolaga z zbirko dokumentov po kriterijih prosilca, bi organ moral takšno zbirko šele ustvariti. Kot je navedel že sam organ, s pregledovanjem posameznih »skrbniških spisov«. IP je tako ugotovil, da organ z zahtevano zbirko dokumentov oziroma podatkov ne razpolaga in bi jo moral ustvariti, kar pa pomeni, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«. V smiselno podobni zadevi, v zvezi z odločbo IP št. 021-128/2008/10, je temu stališču sledilo tudi Upravno sodišče v sodbi št. II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010. V navedeni zadevi je namreč sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu (sodišču) ne obstaja, ker računalniški sistem (ne vpisnik Cp in ne evidence) ne omogoča iskanja po kriterijih prosilca, hkrati pa ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Sodišče je v tej zadevi zaključilo, da bi iskanje in odbiranje dokumentov po kriterijih prosilca predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, tega pa organ ni dolžan storiti.

IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje zbirko podatkov, s katero ne razpolaga.

V zvezi s pojasnili prosilca o razlogu vložitve zahteve, pa IP navaja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da organ v postopku po ZDIJZ ne sme opraviti ocene, kateri podatki so zadostni za namen informiranja prosilca.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter , univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni  list RS, št. 30/18.

[2] Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US, 82/15 – odl. US, 15/17 – DZ in 30/18 – ZSVI.

[3] Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPre-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A.

[4] Uradni list SRS, št. 18/89 in Uradni list RS, št. 15/17 – DZ.

[5] Uradni list RS, št. 132/2004, 23/2007 in 57/2010.

[6] Npr. odločbe IP št. 090-125/2016, št. 090-130/2016, št. 090-212/2016, št. 090-89/2017 in št. 090-106/2017.

[7] Npr. odločba IP št. 090-26/2017.

[8] 44. člen Zakona o nepravdnem postopku.

[9] 45. člen Zakona o nepravdnem postopku.