prosilec - Občina Logatec

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij v zadevi izdanega soglasja za priključitev na javno pot. Zahtevo prosilca je organ delno zavrnil, sklicujoč se na varovane osebne podatke.  V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da prekriti podatki vložnika zahteve za izdajo soglasja predstavljajo varovane osebne podatke, skladno s 3. točko prvega odstavka 6.člena ZDIJZ. IP  je pritožbo zavrnil in potrdil odločitev prvostopenjskega organa.

ODLOČBA:

Številka: 090-27/2019/2

Datum: 15.2.2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec), z dne 2.11.2018, zoper odločbo Občine Logatec, Tržaška cesta 50a, 1370 Logatec (v nadaljevanju organ), št. 090-10/2018-3 z dne 15.10.2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 2.11.2018 zoper odločbo Občine Logatec, št. 090-10/2018-3 z dne 15.10.2018, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 5.9.2018 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij v zadevi izdanega soglasja za priključitev na javno pot.

 
Zahtevo prosilca je organ delno zavrnil z odločbo, št: 090-10/2018-3 z dne 15.10.2018, zaradi obstoja izjeme po 3.točki prvega odstavka 6.člena ZDIJZ. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je predmet presoje Odločba št. 351-54/2018-2 z dne 16.7.2018. Organ je ugotovil, da zahtevan dokument vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, zato je prekril ime, priimek  ter naslov vložnika, skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, v povezavi s 6. členom ZVOP-1.

Dne 2.11.2018 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-10/2018-3 z dne 15.10.2018, v kateri je navedel, da je prikritje imena, priimka ter naslov investitorja v izdanem soglasju brezpredmetno, saj so po parcelni številki (…) in katastrski občini (…), osebni podatki v zemljiški knjigi takoj in javno razvidni. Nadalje prosilec pojasnjuje postopek izvedbe priključka na kategorizirano cesto … in kršitve v zvezi z izvedenimi deli. Prosilec navaja, da bi moral biti v postopku udeležen kot stranka ali stranski udeleženec, zato predlaga obnovo postopka ter vzpostavitev stanja pred posegom v prostor.

Z namenom razjasnitve okoliščin zoper katero odločbo se prosilec pritožuje in zoper katero odločbo podaja zahtevo za obnovo postopka, je organ prosilca, z dopisom št. 090-10/2018-7 z dne 3.12.2018, pozval na dopolnitev in izjasnitev glede pritožbe. Dne 9.1.2019 je prosilec dopolnil pritožbo in pojasnil, da se pritožba nanaša na odločbo št. 090-10/2018-3 z dne 15.10.2018, predlog za obnovo postopka pa se nanaša na odločbo št.351-54/2018-2 z dne 16.7.2018. Prosilec je ponovno navedel, da je prikritje osebnih podatkov brezpredmetno, posledično pa se s prekritjem podatkov v konkretnem primeru onemogoča nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo poslovanja organa. Nadalje je prosilec navedel, da lahko stranka postopka željene informacije zahteva v skladu z ZUP, v kolikor izkaže, da ima od tega pravno korist, za kar meni, da izpolnjuje vse pogoje.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št.090-10/2018-10 z dne 15.1.2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

IP v nadaljevanju ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 5.9.2018, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja in ali so zahtevane informacije prosto dostopne.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP uvodoma pojasnjuje, da se na informacij, ki se posredujejo na podlagi določb ZDIJZ, nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur.  Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ pa mora biti enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Glede na navedeno se IP ni posebej opredeljeval do navedb prosilca, s katerimi ta pojasnjuje pravni interes, prav tako IP nima pristojnosti, da odloča o pridobitvi dokumentov po drugi pravni podlagi, npr. ZUP. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato je kakršno koli navajanje razlogov prosilca za pridobitev podatkov za ta postopek brezpredmetno.

Predmet pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo in pri dostopu do zahtevanega dokumenta prosilcu delno zavrnil dostop, zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6.člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP pred nadaljnjo obrazložitvijo izpostavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Ime, priimek in naslov prebivališča posameznika pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Še vedno veljavna določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se skladno z veljavnim 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.

IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov posameznika na izdani odločbi št. 351-54/2018-2, ne obstaja. Glede na navedeno gre za varovane osebne podatke in organ teh podatkov ne sme posredovati prosilcu, razen če je podana izjema od izjem od prostega dostopa. Ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Na to »izjemo od izjeme« se tudi prosilec in organ nista sklicevala.

Na navedbe prosilca, da so po parcelni številki (…) in katastrski občini (…) osebni podatki v zemljiški knjigi takoj in javno razvidni, IP pojasnjuje, da je zemljiška knjiga javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Če prosilec, na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo, določi posameznike, ki so lastniki parcel, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z drugo točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Zaradi varstva zasebnosti pa v zemljiško knjigo, ki je sicer javna knjiga, praviloma ni mogoče vpogledovati po osebi, oziroma ni mogoče pridobiti podatkov o vseh zemljiških parcelah, ki jih ima v lasti določen posameznik. Temu je pritrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1719/2012-14 z dne 19.6.2013, v kateri je zavzelo stališče, da parcelna številka ni varovan osebni podatek.

Na koncu IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, posledično so navedbe prosilca v tem delu za ta pritožbeni postopek brezpredmetne.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilca zavrniti, saj ime, priimek in naslov vložnika zahteve za izdajo Soglasja predstavljajo varovane osebne podatke, skladno s 3.točko prvega odstavka 6.člena ZDIJZ. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska  pooblaščenka

[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.