prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport

POVZETEK:

Organ je v celoti zavrnil dostop do dokumentov v zvezi z inšpekcijskim postopkom zaradi izjeme varstva osebnih podatkov in varovanja tajnosti vira prijave. Do enega dokumenta je zaradi navedenih izjem delno zavrnil dostop in omogočil delni dostop. Prosilec je v pritožbi navedel, da gre za osebne podatke njegovega otroka ter da ni mogoče varovati vira prijave pred virom samim. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se v postopku po ZDIJZ presoja, ali je do zahtevane informacije upravičen kdorkoli in ne le konkreten prosilec in tako ni relevantno, ali je prosilec z določenimi informacijami že seznanjen. IP je ugotovil, da je do določenih dokumentov možno omogočiti delni dostop, zato je odločbo organa delno odpravil in sam odločil, v preostalem delu pa pritožbo zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-22/2019/7

Datum:  11. 2. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi ……….. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 1. 2019, zoper odločbo Inšpektorata RS za šolstvo in šport, Linhartova 7a, Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 090-042-2018-4 z dne 8. 1. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 10. 1. 2019 se delno ugodi in se odločba Inšpektorata RS za šolstvo in šport št. 090-042-2018-4 z dne 8. 1. 2019, delno odpravi ter se odloči, da je organ dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe po elektronski poti posredovati:

• sklep o določitvi izvedenca št. 10102-055/2018/15 z dne  8. 10. 2018 tako, da prekrije:

• na strani 1, tekst pod točko 1;
• na strani 2 zgoraj prekrije alineje, v tekstu pod naslovom »Obrazložitev« v prvem in drugem odstavku prekrije ime in priimek fizične osebe;

• izvedeniško mnenje št 0143-41/2018 z dne 7. 11. 2018 tako, da prekrije:

• na strani 1, v prvem odstavku, ime in priimek fizične osebe; ugotovitve od točke 1 do 10;
• na strani 2, v tretji alineji, ime oddelka; v četrti alineji za tekstom »strokovnima delavkama« imena in priimke fizičnih oseb; pod naslovom »Dokumentacija, ki jo je na našo pobudo predložil Vrtec Pobrežje« v tretji alineji ime in priimek fizične osebe; pod naslovom »Podatki o primeru in kratek povzetek aktualnega problema«, v tekstu ime in priimek fizične osebe in ime oddelka; tekst pod »Odgovori na vprašanja«;
• na strani 3, tekst pod točko 3 in 4;
• celotno stran 4;
• na strani 5 tekst do naslova »Povzetek ugotovitev«; v tekstu pod naslovom »Povzetek ugotovitev« v četrti in šesti vrstici ime in priimek fizične osebe;
• na strani 6 v prvem odstavku prekrije ime oddelka; v tekstu pod »Sklepno mnenje« prekrije drugi odstavek ter obe alineji;

• zapisnik izrednega inšpekcijskega nadzora z dne 21. 12. 2018 tako, da prekrije:

• na strani 1, v tretjem odstavku, pod naslovom »Zapisnik izrednega inšpekcijskega nadzora«  ime in priimek fizičnih oseb; tekst pod točko I »Predmet inšpekcijskega nadzora«;
• na  strani 2, prvi, drugi, tretji in četrti odstavek;
• na strani 3, pod točko II v tretji alineji ime in priimek fizične osebe; v četrti alineji drugo ime in priimek fizične osebe; v sedmi alineji ime in priimek fizične osebe; tekst pod točko III;
• celotno stran 4;
• na  strani 5, prvi odstavek; naslov in tekst pod točko IV.;
• na strani 6, tekst do naslova »Izvedensko mnenje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo«; alineje na strani 6;
• na strani 7, zgoraj štiri alineje; pod tekstom »Izvedeniško mnenje je bilo pripravljeno na osnovi:« v tretji alineji ime oddelka; v četrti alineji za tekstom »strokovnima delavkama« imena in priimke fizičnih oseb; v peti alineji zadnje navedeno ime in priimek fizične osebe; tekst pod »Odgovori na vprašanja«;
• na strani 8, naslov in tekst pod točko 3 in 4;
• celotno stran 9;
• na strani 10, tekst do naslova »Povzetek ugotovitev«; tekst drugega in tretjega odstavka pod naslovom »Povzetek ugotovitev«;
• na strani 11, prvi in drugi odstavek.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je na podlagi ZDIJZ podal organu zahtevo z dne 12. 12. 2018, v kateri je zahteval, da mu organ na elektronski naslov pošlje dokumentacijo iz spisa v zadevi št. 10102-55-2018/2, in sicer pisanja, ki jih prosilec ni posredoval organu oziroma mu jih ni posredoval organ.

Organ je o zahtevi izdal odločbo št. 090-042-2018-4 z dne 8. 1. 2019, s katero je zahtevo prosilca z dne 12. 12. 2018, zaradi varovanja tajnosti vira prijave in varovanja osebnih podatkov, delno zavrnil, in sicer v celoti je zavrnil dostop do naslednjih dokumentov:

1. odgovora Vrtca Pobrežje št. 82/2018 z dne 18. 7. 2018;
2. sklepa o določitvi izvedenca z dne  8. 10. 2018;
3. izvedeniškega mnenja št 0143-41/2018 z dne 7. 11. 2018;
4. zapisnika nadzora z dne 21. 12. 2018.

Organ pa je zaradi navedenih izjem delno zavrnil dostop do dokumenta: Poziv za izjasnitev ter dostavo dokumentacije z dne 9. 7. 2018.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti v inšpekcijski zadevi št. 10102-55-2018. Vsebina dokumentov se nanaša na konkretnega otroka, delo z njim v vrtcu, v točno določeni skupini, dokument vsebuje konkretne okoliščine pri delu z otrokom v vrtcu. Organ meni, da v dokumentih ni mogoče opraviti delnega dostopa, razen v dokumentu Poziv za izjasnitev ter dostavo dokumentacije z dne 9. 7.2018. Odgovor vrtca na poziv organa za izjasnitev vsebuje, poleg osebnih podatkov otroka, tudi konkretne zapise o strokovnem delu z otrokom v vrtcu, o sodelovanju s starši, predstavljeni so subjektivni zapisi o videnju zaposlenih glede aktualne problematike. Ob izpostavitvi javnih uslužbenk z imenom in priimkom, oddelkom in poznavanjem problematike, se razkrijejo osebni podatki in s tem identiteta otroka, posledično pa pride tudi do razkritja vira prijave. S posredovanjem izjave vrtca bi osebe postale točno določene, javno bi postale dostopne informacije o njihovih osebnih izpovedbah, mišljenju, čutenju oziroma njihovem subjektivnem videnju in doživljanju v inšpekcijskem postopku obravnavanih dogodkov. Z morebitnim razkritjem zahtevanih ugotovitev v Sklepu o določitvi izvedenca in tudi v izdelanem Izvedeniškemu mnenju, in na podlagi inšpekcijskega zapisnika, pa se poleg vseh osebnih podatkov, lahko razkrijejo tudi najbolj občutljivi osebni podatki otroka s posebnimi potrebami. Inšpekcijski postopek se nanaša na ugotavljanje kršitev Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pri delu z otrokom v točno določenem vrtcu, v določeni skupini. Vsebina se nanaša na osebne podatke otroka s posebnimi potrebami, o njegovih pravicah, ki izhajajo iz izdane odločbe o usmeritvi ter ustreznost izvedbe ur dodatne strokovne pomoči. Z opredelitvijo do posameznih dogodkov pa se lahko nekomu, ki je seznanjen z življenjem in delom v določenem vrtcu, razkrije identiteta otroka, tako da javni interes za posredovanje celotnih dokumentov, ne more pretehtati nad pravico do zaščite osebnih podatkov otroka. V dokumentih ni bilo mogoče izvesti delnega dostopa do dokumentov, saj bi bila zaupnost dokumentov ogrožena, z izločitvijo vsebin pa bi bili posredovani le vzorci dokumenta, brez vrednosti za javnost. V posredovanih dokumentih so bili izločeni varovani osebni podatki in podatki, iz katerih je razviden vir prijave. Iz dokumenta Poziv za izjasnitev ter dostavo dokumentacije z dne 9. 7. 2018 je razvidna vsebina pobude za nadzor, iz katere se lahko razbere prijavitelj v inšpekcijskem postopku, zato je bil prosilcu omogočen delni dostop.

Prosilec je zoper odločbo št. 090-042-2018-4 z dne 8. 1. 2019, po elektronski pošti, dne  10. 1. 2019, podal pritožbo, v kateri je navedel, da organ navaja, da dokumenti, o katerih je odločal, nimajo narave informacije javnega značaja, ker je organ tako odločil, v kolikor pa bi odločil, da imajo takšno naravo, so dostopni vsem. Prosilec meni, da je to v nasprotju z izrekom odločbe ter 1. a. in drugim odstavkom 5. člena ZDIJZ, kar ne pomeni, da v kolikor je bila pravica do informacije dodeljena eni osebi na podlagi njene vloge, mora biti dodeljena tudi drugi osebi na podlagi njene vloge. Prosilec navaja, da gre v zadevi za osebne podatke njegovega mladoletnega sina, katerega skrbnik je, in da pogoj za zavrnitev dostopa do informacije na podlagi njegove vloge ni izpolnjen. Prosilec navaja, da je v zadevi št. 10102-55-2018/2 kot prijavitelj na poziv inšpektorata podal soglasje k razkritju identitete, tako da varovanje tajnosti vira pred virom samim ni možno. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja.

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, pritožbo je z vsemi prilogami, z dopisom št. 090-042-2018-6 z dne 22. 1. 2019, v skladu z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP. IP ugotavlja, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja ter v skladu z načelom materialne resnice, z dopisom št. 090-22/2019/3 z dne 4. 2. 2019, na podlagi 10. člena ZInfP, od organa zahteval pojasnila ter dokumente.

Organ je IP po e-pošti dne 6. 2. 2019 in dne 7. 2. 2019 posredoval popis zadeve št. 10102-55-2018, iz katerega so razvidni posamični dokumenti zadeve ter izpis dokumentov, ki jih je organ v zvezi z zadevo prejel oziroma pošiljal ter pojasnila.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezan za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru je sporno, ali je organ pravilno ugotovil dejansko stanje ter uporabil materialno pravo, s tem, ko je z odločbo zahtevo prosilca delno zavrnil.

IP je pregledal popis spisa v zadevi št. 10102-55-2018 in izpis dokumentov, ki jih je organ v zvezi z zadevo prejel oz. poslal in ugotovil, da so bili predmet odločanja organa v izpodbijani odločbi dokumenti pod številkami 4, 8, 15, 19 in 25. Ob tem IP ugotavlja, da so le našteti dokumenti v zvezi s prosilčevo zahtevo, saj je ta zahteval le dokumente, ki mu v zadevi niso bili posredovani ter tiste, ki jih prosilec ni posredoval organu. Organ mu je v prilogi izpodbijane odločbe posredoval dokumente pod zaporednimi številkami 11, 13, 16, 17, 18, 21, 22, 23 in 24. Gre za dokumente, ki so bili predmet prosilčeve zahteve, zoper že posredovane dokumente se prosilec ne pritožuje in tako tudi niso predmet tega pritožbenega postopka. Izhajajoč iz navedenega in po pregledu popisa spisa v zadevi št. 10102-55-2018 IP ugotavlja, da so predmet tega pritožbenega postopka le dokumenti s številkami 4, 8, 15, 19 in 25.

IP je glede dokumentov, ki so bili predmet odločanja v izpodbijani odločbi, ugotovil, da izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ (nahajajo se v materializirani obliki, so z delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga). IP je nadalje preverjal, ali so te informacije tudi prosto dostopne oz. ali obstajajo izjeme od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. in 5. a člena ZDIJZ, zaradi katerih bi bilo treba prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti.

IP je ugotovil, da se v vseh dokumentih, o katerih je odločal organ z izpodbijano odločbo, nahajajo osebni podatki ter podatki, glede katerih zakon določa varovanje tajnosti vira. Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tretji odstavek 5. a člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira.

1. Splošno o izjemi varstva osebnih podatkov

Varstvo osebnih podatkov ureja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno in v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

1. Splošno o izjemi varovanja vira prijave

V skladu z določbo drugega odstavka 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljevanju: ZIN), v skladu s katerim je dolžan ravnati tudi organ, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Drugi odstavek 16. člena ZIN pa se nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN, uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. Bistvo varovanja vira prijave po ZDIJZ je namreč varstvo tistega, ki prijavo poda. Vsebina prijave sicer ni varovana, če prijavitelj iz prijave ni razviden, oziroma če iz vsebine prijave ni možno sklepati na točno določeno osebo ter če oseba ni določljiva.

Glede pritožbene navedbe, da ni mogoče varovati vira prijave pred virom samim, IP pojasnjuje, da za postopek po ZDIJZ ni relevantno, ali je prosilec z določenimi informacijami že seznanjen. Pri dostopu do informacij javnega značaja namreč velja t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da se v postopku presoja, ali je do zahtevane informacije upravičen kdorkoli, javnost in ne le konkreten prosilec. Dostop do informacij javnega značaja mora biti namreč omogočen vsem pod enakimi pogoji. Če bi organ v postopku po ZDIJZ omogočil dostop do določene informacije konkretnemu prosilcu, bi moral enako odločitev sprejeti glede vsakega prosilca. Posledično osebne okoliščine in status prosilca (npr. da je bil tudi prijavitelj), za presojo v pritožbenem postopku po ZDIJZ niso relevantne.

1. Presoja izjem po konkretnih dokumentih

Sklep o določitvi izvedenca št. 10102-055/2018/15 z dne 8. 10. 2018;

Izvedeniško mnenje št. 0143-41/2018 z dne 7. 11. 2018;

Zapisnik izrednega inšpekcijskega nadzora z dne 21. 12. 2018

Organ je dostop do dokumentov: sklepa o določitvi izvedenca z dne 8. 10. 2018; izvedeniškega mnenja št. 0143-41/2018 z dne 7. 11. 2018; zapisnika izrednega inšpekcijskega nadzora z dne 21. 12. 2018 v celoti zavrnil. IP je glede teh dokumentov ugotovil, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, vendar zaradi izjeme o varstvu osebnih podatkov ter varovanja tajnosti vira prijave ne v celoti, dostop do dokumentov mora organ omogočiti z delnim dostopom, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.

Ob tem IP pojasnjuje, da so zgoraj navedeni dokumenti nastali v okviru inšpekcijskega postopka, gre za podatke o ugotovitvah nadzora strokovnega dela v vrtcu glede konkretnega otroka. Podatki se navezujejo na ugotovitve, ukrepe, iz dokumenta so razvidni opisi okoliščin v zvezi s konkretnim otrokom, razvidna so mnenja glede konkretnih otrok, potek izvajanja strokovnega dela v konkretni skupini v vrtcu glede konkretnega otroka, vse to pa predstavlja osebne podatke tega otroka. Vendar IP ugotavlja, da je možno do teh dokumentov omogočiti delni dostop. Varovani osebni podatki se v dokumentih lahko prekrijejo na način, da posamezniki niso več določljivi.

Če dokument ali le njegov del vsebuje osebne podatke in jih je mogoče izločiti iz dokumenta ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (7. člena ZDIJZ – v teoriji t. i. institut delnega dostopa). Določba 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju: Uredba) natančneje opredeljujejo tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 19. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5. a in  6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki (prvi odstavek). Šteje se, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

Glede podatkov, ki jih je organ v navedenih dokumentih dolžan prekriti in predstavljajo osebne podatke, IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje javnosti, zato je v tem delu podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP ob tem ponovno pojasnjuje, da je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t. i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo (5. člen ZDIJZ). Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. Slednje pomeni, da za postopek dostopa do informacij javnega značaja niti ni relevantno, da je prosilec zahteval dokument v zvezi z otrokom, katerega skrbnik je. Ob tem IP še dodaja, da lahko prosilec ne glede na uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja, isti dokument zahteva tudi na drugih pravnih podlagah, kadar za to izpolnjuje zakonske pogoje (npr. v okviru predpisov na področju varstva osebnih podatkov, z zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki).

IP dalje ugotavlja, da je tudi v dokumentu Zapisnik izrednega inšpekcijskega nadzora možno izvesti delni dostop. Organ mora pri tem v dokumentu prekriti tekst, iz katerega so razvidne navezne okoliščine oz. podatki, ki predstavljajo nevarnost za razkritje osebnih podatkov, kot izhaja iz tč. 1 izreka te odločbe. IP je ob tem ugotovil, da so v dokumentu tudi osebni podatki, ki niso varovani, kot npr. podatek o imenu in priimku ravnateljice ter inšpektorja, ki je postopek vodil. Gre za javna uslužbenca, njuni podatki pa so javni na podlagi tretjega dostavka 6. člena ZDIJZ. Enako velja tudi za ime in priimek višje svetovalke za predšolsko vzgojo, ki je zaposlena na Zavodu RS za šolstvo in je pripravila izvedeniško mnenje. V primeru osebnih podatkov javnih uslužbencev je te osebne podatke dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer zato, ker so v zvezi z delovnim razmerjem. IP je ugotovil, da je v delu dokumenta podana tudi izjema varovanja vira prijave po 5. a členu ZDIJZ, v dokumentu se namreč nahaja vsebina pobude za nadzor, iz katere je prijavitelj določljiv, kar pa je glede na 5. a člen ZDIJZ varovan podatek. Glede na vse navedeno mora organ del dokumenta prekriti, kot je razvidno iz točke 1 izreka te odločbe. IP še dodaja, da so osnovne informacije o inšpekcijskem nadzoru (npr. o ustavitvi postopka) ter pravne podlage za nadzor prosto dostopne informacije javnega značaja.

Glede sklepa o določitvi izvedenca z dne 8. 10. 2018 IP ugotavlja, da je možno izvesti delni dostop tako, da organ prekrije tekst, iz katerega izhajajo takšne navezne okoliščine, da bi bila ogrožena zaupnost osebnih podatkov, ker bi bila oseba z razkritjem teh podatkov vsaj določljiva. V dokumentu je potrebno prekriti tudi imena in priimke fizičnih oseb, ker ni pravne podlage za njihovo razkritje, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. Ime in priimek inšpektorja ter glavnega inšpektorja sta javna, ker gre za javna uslužbenca, ti podatki pa so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

Tudi glede dokumenta izvedeniško mnenje št 0143-41/2018 z dne 7. 11. 2018 IP ugotavlja, da je možno izvesti delni dostop. Organ mora v dokumentu prekriti ime in priimek fizične osebe, ki je varovan osebni podatek ter prekriti tekst, iz katerega izhajajo takšne navezne okoliščine, da bi se s poznavanjem njihove vsebine razkrili osebni podatki in bi bila ogrožena njihova zaupnost. Prav tako je IP zaradi navedenega razloga ugotovil, da je potrebno prekriti nekatera imena in priimke javnih uslužbencev, ki so praviloma absolutno javni. Absolutno javna pa sta podatka o imenu in priimku javne uslužbenke, ki je pripravila izvedeniško mnenje kot zaposlena na Zavodu RS za šolstvo ter ime in priimek direktorja Zavoda RS za šolstvo, ki je javni uslužbenec in tudi odgovorna oseba zavoda, ki je tudi glede na Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15 in 54/17) javna.

IP ugotavlja, da je organ zakonito delno prekril tekst v dokumentu Poziv za izjasnitev ter dostavo dokumentacije z dne 9. 7. 2018, ker je v tem delu podana izjema varovanja tajnosti vira prijave v skladu s 5 a. členom ZDIJZ v povezavi z ZIN. Prav tako je organ zakonito prekril podatke, zaradi razkritja katerih bi bila podana nevarnost za razkritje zaupnih osebnih podatkov.

Odgovor Vrtca Pobrežje št. 82/2018 z dne 18. 7. 2018

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je glede dokumenta Odgovor Vrtca Pobrežje št. 82/2018 z dne 18. 7. 2018 podana izjema od prostega dostopa, in sicer izjema varstva osebnih podatkov. Delni dostop ni mogoč, zato je IP potrdil odločitev organa in v tem delu zavrnil pritožbo prosilca. IP je namreč ugotovil, da dokument vsebuje osebne podatke fizičnih oseb ter veliko naveznih okoliščin, iz katerih je mogoče določiti posamezne osebe, vse to pa se prepleta skozi celotno vsebino dokumenta. Gre za dokument, ki je nastal v okviru inšpekcijskega postopka pred organom. IP se strinja z organom, da je področje inšpekcijskega nadzora nad strokovnim delom delavcev vrtca posebej občutljivo področje, saj se nanaša na strokovno vzgojno delo v konkretni skupini vrtca, na delo s konkretnim otrokom. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da ta dokument v celoti vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede tega dokumenta delni dostop posledično ni mogoč.

Dokument poziv za izjasnitev ter dostavo dokumentacije z dne 9. 7. 2018

Organ je delno zavrnil dostop do dela tega dokumenta zaradi izjeme po 5. a. členu ZDIJZ, ker se v tekstu nahaja vsebina pobude za inšpekcijski nadzor in prosilcu do dokumenta omogočil delni dostop.

IP je ugotovil, da je v tem dokumentu navedena izjema podana ter da je organ pravilno odločil, da del dokumenta ni prosto dostopna informacija javnega značaja. IP namreč ugotavlja, da iz dokumenta izhaja vsebina prijave, kjer se nahajajo takšne navezne okoliščine, da obstaja nevarnost za razkritje prijavitelja. IP tako meni, da je organ pravilno prekril del dokumenta, ki se nanaša na vsebino prijave.  

IP je nadalje ugotovil, da tudi javni interes za posredovanje dokumenta ali celotnih dokumentov, ne more pretehtati pravice do zaščite osebnih podatkov otroka. V konkretnem primeru ni izkazano, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne. IP posledično meni, da ni izkazan konkreten javni interes za razkritje delov dokumenta, ki jih je organ prosilcu prekril.

V nadaljevanju je IP po uradni dolžnosti presojal, ali iz navedenih dokumentov izhajajo še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki bi morebiti preprečevale prost dostop. IP je po pregledu dokumentacije ugotovil, da druge izjeme niso podane.

Ker je IP ugotovil, da organ prosilcu ni posredoval informacij javnega značaja, ki bi mu jih moral, je pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo delno odpravil. Organ na prvi stopnji je iz ugotovljenih dejstev namreč napravil napačen sklep ter posledično napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. IP je zato, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, v katerem je podana izjema varstva osebnih podatkov ter izjema varovanja tajnosti vira prijave, je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka