prosilec - Univerzitetni klinični center Maribor

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente, iz katerih izhajajo informacije o skupnem številu zdravnikov spec.anesteziologov, ki ne opravljajo dela na podlagi rednega delovnega razmerja za polni delovni čas, informacije  o skupnem bruto bruto znesku, ki ga je organ plačal za njihovo delo, nadalje informacije o bruto bruto strošku na uro posameznika, informacije o tem kdo so ti zunanji zdravniki specialisti in kakšni so bili njihovi prejemki ter informacije, iz katerih je razvidna pravna podlaga, vključno z izvedenimi zakonitimi postopki za delo zunanjih specialistov anesteziologov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da gre za podatke, ki se nanašajo na zunanje delovanje organa, saj gre za seznam izplačil oz. pregled stroškov, ki se nanaša na delo zunanjih izvajalcev, čigar imena in priimki niso varovani osebni podatki. V delu, v katerem je IP ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo je pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-20/2019/7

Datum: 15. 3. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega  odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Inštituta za raziskave v medicini - zavod, Njegoševa cesta 9, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Tratnik Sočan Bogataj o.p. d. o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 1. 2019, zoper odločbo št. 07-100(801)/2018 z dne 20. 12. 2018, Univerzitetno kliničnega centra Maribor, Ljubljanska ulica 5,  2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 7. 1. 2019 zoper odločbo Univerzitetno kliničnega centra Maribor, št. 07-100(801)/2018 z dne 20. 12. 2018 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, posredovati:

• dokument Podjemne pogodbe za zunanje izvajalce, anestezisti, za mesec september 2018, na način, da se mu posredujejo stolpci »priimek in ime«, »bruto«, »sk.str PP« ter »strošek na uro« za zunanje izvajalce, ki so v navedenem mesecu prihajali na delo pri organu in je njihovo št. ur  > 0;
• dokument Podjemne pogodbe za zunanje izvajalce, anestezisti, za mesec oktober 2018, na način, da se mu posredujejo stolpci »priimek in ime«, »št. ur«, »bruto« ter »sk.str.PP« za zunanje izvajalce, ki so v navedenem mesecu prihajali na delo pri organu in je njihovo št. ur  > 0 ter
• Pogodbo o delu (podjemno pogodbo) št. 143-04/NR-568 z dne 13. 2. 2018, na način, da se mu posreduje prvi odstavek uvodnega dela, iz katerega je razvidna pravna podlaga za sklenitev pogodbe.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 9. 11. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje naslednjih informacij:  - dokumente, iz katerih je razvidno, kolikšno je bilo v mesecu septembru in oktobru 2018 skupno število zdravnikov specialistov anesteziologov, ki prihajajo na delo v UKC Maribor, vendar ne opravljajo delo v UKC Maribor na podlagi rednega delovnega razmerja za polni delovni čas,

- dokumente, iz katerih je razvidna pravna podlaga, vključno z izvedenimi zakonitimi postopki, za delo zunanjih specialistov anesteziologov v UKC Maribor iz prejšnje alineje,

- dokumente, iz katerih je razvidno, koliko je UKC Maribor plačal ali bo plačal skupno bruto bruto (vključno s prispevki, davki, potnimi stroški ipd.) za delo zunanjih specialistov anesteziologov v mesecu septembru 2018 in mesecu oktobru 2018,

- dokumente, iz katerih je razvidno, kakšen je bruto bruto strošek (vključno s prispevki, davki, potnimi stroški ipd) UKC Maribor na časovno enoto prisotnosti in/ali dela zunanjega specialista iz prve alineje (bruto bruto strošek na uro zunanjega specialista anesteziologa) ter

- dokumente, iz katerih je razvidno, kdo so zunanji zdravniki specialisti iz prve alineje in kakšni so bili njihovi prejemki (ali kakšni bodo njihovi prejemki) za delo v UKC Maribor v mesecu septembru 2018 in oktobru 2018.

Zaprošene informacije je prosilec želel prejeti v obliki elektronskega zapisa po elektronski pošti.

Organ je dne 16. 11. 2018 na elektronski naslov prosilca posredoval odgovor št.  177-04/LK-4394 z dne 15. 11. 2018, s katerim mu je posredoval informacije iz prve, druge in tretje alineje njegove zahteve. O preostalem delu, tj. o četrti in peti alineji zahteve, pa je odločil z izpodbijano odločbo, št. 07-100(801)/2018 z dne 20. 12. 2018. Organ je v obrazložitvi navedel, da z dokumenti iz četrte alineje prosilčeve zahteve ne razpolaga, razpolaga pa z dokumenti iz pete alineje, vendar je dostop do njih zavrnil zaradi obstoja izjeme po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Meni namreč, da bi z razkritjem zahtevanih informacij kršil pravico pogodbenih zdravnikov specialistov do varstva osebnih podatkov, na drugi strani pa te iste informacije predstavljajo poslovno skrivnost organa, za katero je očitno, da bi nastala očitna občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Organ še dodaja, da je moral prosilcu odpovedati Pogodbo o poslovnem sodelovanju pri organizaciji in zagotavljanju zdravstvenih storitev na področju anesteziologije, na podlagi katere je prosilec organu nudil specialiste anesteziologije iz druge države, s katerimi ima sklenjeno pogodbo o delu. Organ je zaradi navedenega za zagotavljanje osnovne dejavnosti sklenil pogodbe s specialisti anesteziologi bližnjih bolnišnic. Izpostavljanje teh posameznikov preteklemu pogodbeniku (prosilcu) bi za organ ter paciente pomenilo občutno škodo, če bi le-ti zaradi izpostavljenosti prekinili sodelovanje z organom. Očitna škoda bi za organ ter paciente nastala zaradi preklica predvidenih operacij, podaljševanja že sedaj dolgih čakalnih vrst na posege, ki so javnosti znane in za katere si je potrebno prizadevati, da bi bile čim krajše. Po mnenju organa je v opisanem primeru interes javnosti, da se zagotovi nemotena oskrba pacientov nad interesom preteklega poslovnega partnerja, da se seznani z zahtevanimi informacijami, pri čemer pa je interes javnosti nad porabo javnih sredstev izpolnjen že s posredovanimi podatki iz prve, druge in tretje alineje prosilčeve zahteve.

Dne 7. 1. 2019 je prosilec zoper odločbo organa, št. 07-100(801)/2018 z dne 20. 12. 2018, vložil pritožbo, v kateri navaja, da je odločitev organa nepravilna in nezakonita. Prosilec meni, da je upravičen interes javnosti, da se seznani, kateri (predhodni) postopki so bili izvedeni za delo oz. sklepanje pogodb z zunanjimi specialisti anesteziologi, na kakšni pravni podlagi se navedene storitve izvajajo in kakšna je njihova stroškovna posledica. Navaja, da je organ zavezanec v skladu s 1. členom ZDIJZ ter da gre za dokumente, ki jih organ sklepa v zvezi z izvajanjem javne službe, sredstva za plačilo teh storitev pa so izplačana iz javnih sredstev. Glede upravičenosti do dostopa do zaprošenih informacij se prosilec sklicuje na stališče IP, da ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom ta zahteva informacije. Navedbe organa glede položaja prosilca in domnevnih razlogov, zaradi katerih je bila podana zahteva za dostop do informacij javnega značaja, so po njegovem mnenju povsem irelevantne. Nadalje prosilec navaja, da je bil odgovor organa, št. 177-04/LK-4394 z dne 15. 11. 2018, nezakonit in nepopoln. Organ je namreč navedel, da je z njim posredoval vse zahtevane podatke iz prve, druge in tretje alineje zahteve prosilca, ki pa nasprotno zatrjuje, da ni prejel nikakršne zahtevane dokumentacije, ki bi utemeljevala oz. je bila podlaga za pavšalni in zgolj delni odgovor na prve tri alineje zahteve. Organ namreč ni navedel, kateri točno določeni dokumenti so bili predmet presoje po prvih treh alinejah zahteve in se zato do teh dokumentov ni niti vsebinsko opredelil.  Odločba je v izpodbijanem delu ostala zgolj na deklaratorni ravni. Organ namreč prosilcu ni posredoval nobenega dokumenta, iz katerega bi izhajala pravna podlaga, vključno z izvedenimi zakonitimi postopki za delo zunanjih specialistov anesteziologov, kot npr. ni bila posredovana dokumentacija o postopku oz. razpisu za sklenitev podjemnih pogodb itd. Prav tako prosilec ne more slediti navedbi organa, da bi izpostavljanje posameznikov preteklemu pogodbeniku pomenilo očitno občutno škodo, če bi le-ti zaradi izpostavljenosti prekinili sodelovanje z organom. Pavšalno zatrjevanje nastanka očitne občutne škode zaradi bojazni pred domnevno prekinitvijo sodelovanja z organom, zaradi izpostavljenosti in posledičnega podaljševanja čakalnih vrst, kaže na očitno nezakonitost ravnanja organa. Prosilec meni, da v kolikor so bili postopki izpeljani pravilno in so sklenjene pogodbe stroškovno najbolj učinkovite za javni zavod, potem je vsakršna bojazen organa odveč. Obenem dodaja, da v primeru, ko organ ne izpolni dokaznega bremena in pavšalno navaja, da je podana izjema iz določene točke drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, velja predpostavka, da javni interes po zagotavljanju javnosti, odprtosti, pretehta nad delovanjem javnopravnih subjektov. Nadalje prosilec glede posredovanja informacij iz četrte alineje njegove zahteve izpodbija navedbo organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Meni, da mu ta ne bi mogel posredovati podatkov o kumulativnem mesečnem bruto bruto strošku zunanjih specialistov anesteziologov, brez da bi razpolagal z informacijami o bruto bruto strošku na uro zunanjega specialista anesteziologa. Po njegovem prepričanju mora organ z navedenimi podatki razpolagati, pri čemer pa sam priklic iz že obstoječih podatkov iz računalniške baze v konkretnem primeru ne bi pomenil nesorazmerno visokega dodatnega vložka časa in truda. Prav tako prosilec ne more slediti navedbi organa, da bi razkritje informacij iz pete alineje njegove zahteve predstavljalo kršitev varstva osebnih podatkov ter obenem tudi kršitev varovanja poslovne skrivnosti. Opozarja na institut delnega dostopa in možnost organa, da vse osebne podatke iz zaprošenih dokumentov napravil nedostopne, pri čemer izpostavlja prakso IP, da so pogodbe, ki so povezane z opravljanjem javne službe in spadajo v delovno področje organa, informacije javnega značaja. Tako tudi podjemne pogodbe z zunanjimi specialisti anesteziologi predstavljajo informacijo javnega značaja, v katerih imena posameznikov, prejeti zneski ter namen izplačila, niso varovani, saj gre za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev. Ker gre za porabo javnih sredstev, zahtevani dokumenti tudi ne morejo biti opredeljeni kot poslovna skrivnost, saj so nastali v zvezi z ravnanjem organa kot osebe javnega prava in se nanašajo na upravljanje z javnimi sredstvi. Poleg vsega navedenega pa je razkritje zaprošenih dokumentov tudi v interesu javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), ki ima pravico nadzorovati delo javno pravnih subjektov.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Odstop pritožbe je IP prejel dne 23. 1. 2019. Z odstopom pritožbe je organ obenem pojasnil, da dokumenti iz pete alineje zahteve prosilca predstavljajo izjemo po 11. alineji prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Izveden škodni test je namreč pokazal, da bi z razkritjem zahtevanih podatkov razkrili podatke, ki so za učinkovito in uspešno delovanje organa nujno potrebni in so del notranje dejavnosti javnega zdravstvenega zavoda. Manko zdravnikov bi bistveno vplival na kakovost zdravstvene dejavnosti, na kakovost dela organa ter resno ogrozil proces zdravljenja pacientov.

Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju manjkajočih dokumentov in dodatnih pojasnil. Navedeno je IP, po podaljšanju roka za dostavo dokumentacije, prejel dne 28. 2. 2019 ter dne 13. 3. 2019.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP se strinja z navedbo prosilca, da v postopku po ZDIJZ ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilka. V postopku po ZDIJZ se torej presoja zgolj vprašanje, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja, ki je dostopna erga omnes, torej z vidika javnosti in se npr. posebnega statusa prosilca (npr. pretekli pogodbeni partner) in njegovega morebitnega specialnega interesa ne upošteva.

V obravnavanem primeru je organ za potrebe pritožbenega postopka IP posredoval določeno dokumentacijo, pri čemer je IP ugotovil, da prvi, tretji, četrti in peti alineji zahtevi prosilca ustreza tabela UKC Maribor, Podjemne pogodbe za zunanje izvajalce, anestezisti, za mesec september 2018 z dne 28. 2. 2019 ter tabela UKC Maribor, Podjemne pogodbe za zunanje izvajalce, anestezisti, za mesec oktober 2018 z dne 28. 2. 2019. Obenem je organ pojasnil, da so bile podjemne pogodbe z anesteziologi sklenjene na podlagi 53.c člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZDej). Prav tako je ponovno poudaril, da, kot že navedeno v izpodbijani odločbi, z dokumenti, iz katerih je razvidno kakšen je bruto bruto strošek (vključno s prispevki, davki, potnimi stroški ipd) UKC Maribor na časovno enoto prisotnosti in/ali dela zunanjega specialista iz prve alineje (bruto bruto strošek na uro zunanjega specialista anesteziologa), ne razpolaga. Kljub navedenemu pa je organ na poziv IP izračunal zahtevani podatek.

IP ugotavlja, da iz posredovanih tabel izhajajo naslednje informacije:

- kolikšno je bilo v mesecu septembru in oktobru 2018 skupno število zdravnikov specialistov anesteziologov, ki prihajajo na delo v UKC Maribor, vendar ne opravljajo dela v UKC Maribor na podlagi rednega delovnega razmerja za polni delovni čas (prva alineja zahteve prosilca),

- koliko je UKC Maribor plačal ali bo plačal skupno bruto bruto (vključno s prispevki, davki, potnimi stroški ipd.) za delo zunanjih specialistov anesteziologov v mesecu septembru 2018 in mesecu oktobru 2018 (tretja alineja zahteve prosilca),

- kakšen je bruto bruto strošek (vključno s prispevki, davki, potnimi stroški ipd) UKC Maribor na časovno enoto prisotnosti in/ali dela zunanjega specialista iz prve alineje, tj. bruto bruto strošek na uro zunanjega specialista anesteziologa (četrta alineja zahteve prosilca) ter

- kdo so zunanji zdravniki specialisti iz prve alineje in kakšni so bili njihovi prejemki (ali kakšni bodo njihovi prejemki) za delo v UKC Maribor v mesecu septembru 2018 in oktobru 2018 (peta alineja zahteve prosilca).

Obe tabeli vsebujeta tudi imena in priimke posameznikov, ki v mesecu septembru in oktobru 2018 niso prihajali na delo v UKC Maribor. Ker je tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezan na zahtevo prosilca, iz katere izhaja, da se želi seznaniti zgolj z informacijami o skupnem številu zdravnikov specialistov anesteziologov, ki prihajajo na delo v UKC Maribor v mesecu septembru in oktobru 2018, vendar ne opravljajo dela v UKC Maribor na podlagi rednega delovnega razmerja za polni delovni čas, bi posredovanje teh informacij pomenilo odločanje preko zahtevka prosilca. Slednji je namreč oblikoval zahtevo na način, da se mu posredujejo  le informacije o zunanjih izvajalcih, ki prihajajo na delo, torej je njihovo število ur večje od nič. Iz navedenega razloga je IP organu naložil, da prosilcu posreduje tabele z zahtevanimi podatki na način, da mu posreduje podatke za posameznike, ki so dejansko prihajali na delo v mesecu septembru in oktobru 2018 in torej ustrezajo zahtevi prosilca.

Glede druge alineje, s katero je prosilec zahteval posredovanje informacij, iz katerih je razvidna pravna podlaga, vključno z izvedenimi zakonitimi postopki, za delo zunanjih specialistov anesteziologov v UKC Maribor, IP ugotavlja, da je organ z dopisom št. 177-04/LK – 4394 z dne 15. 11. 2018 prosilcu posredoval informacijo, da podjemne pogodbe sklepa na podlagi določb ZZDej. Navedeno informacijo je organ ob dostavi dokumentacije posredoval tudi IP, ko je zapisal, da je podjemne pogodbe sklepal na podlagi 53.c člena ZZDej. Pravna podlaga za sklenitev razmerja z zunanjimi anesteziologi je navedena tudi v uvodnem delu posredovane pogodbe o delu (podjemna pogodba), iz katere izhaja, da se podjemna pogodba sklepa na podlagi določil Obligacijskega zakonika ter ZZDej. V zvezi z informacijami o izvedenih postopkih je organ na zaprosilo IP ponovno pojasnil, da je podjemne pogodbe z zunanjimi zdravniki specialisti anesteziologije sklepal na podlagi 53. c člena ZZDej, ki določa, da lahko javni zdravstveni zavod za opravljanje zdravstvenih storitev sklene podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava  z zdravstvenim delavcem, če je tovrstno opravljanje zdravstvenih storitev za javni zdravstveni zavod ekonomsko smotrnejše in če:

- za opravljanje zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe, ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi zaradi občasne narave teh storitev ali njihovega manjšega obsega, ali

- gre za enkratno povečanje programa zdravstvenih storitev javnega zdravstvenega zavoda za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali

- javni zdravstveni zavod z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi ne more zagotoviti pogodbenih obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Organ je pojasnil, da mora zdravstveni delavec pred sklenitvijo podjemne pogodbe predložiti veljavno soglasje za delo pri drugem javnem zdravstvenem zavodu. Vsi zdravniki specialisti, ki so se v UKC Maribor vključevali v delo po podjemni pogodbi, so imeli veljavno soglasje in licenco za delo. Iz navedenega je mogoče zaključiti, da organ ne razpolaga z dokumentacijo o izvedenih zakonitih postopkih za delo zunanjih specialistov anesteziologov, saj ti niso bili izvedeni. IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, za katere prosilec meni, da bi jih moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ izven dometa ZDIJZ.

Upoštevajoč zakonske določbe, stališča IP ter sodno prakso, IP nikakor ne more slediti navedbam organa, da bi razkritje zahtevanih informacij pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. V zvezi z dopustnostjo posredovanja imen in priimkov zunanjih izvajalcev (anestezistov), IP ugotavlja, da gre za osebne podatke oseb, ki so z organom javnega sektorja sklenile pogodbo o delu (podjemno pogodbo) in na tej podlagi opravljajo javnopravne naloge, ki nedvomno spadajo med naloge organa, ki kot javni zavod zagotavlja zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni za določena območja. Za opravljeno delo posameznik prejme plačilo iz  javnih sredstev. Glede na navedeno je razkritje osebnih podatkov, tj. imen in priimkov zunanjih izvajalcev, dopustno na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Na tem mestu IP pojasnjuje tudi, da pojem »javne funkcije« ni vezan zgolj na funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti, saj ne gre terminus technicus. Pojem »javna funkcija« iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je treba s sistematično in teleološko razlago povezati s pojmom »javne službe« v javnopravnem pomenu te pojmovne zveze – takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. U I 1410/2010 z dne 25. 5. 2011.

Prav tako se IP ne more strinjati s trditvijo organa, da navedeni podatki predstavljajo njegovo poslovno skrivnost. ZDIJZ namreč določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. IP poudarja, da organ ni gospodarska družba in da lahko ima, kot javni zavod, poslovno skrivnost le izjemoma. Zavodi so namreč, v skladu z opredelitvijo po drugem odstavku 1. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZ) organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Cilj delovanja zavodov torej ni delovanje na trgu. Zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost le, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen (drugi odstavek 18. člena ZZ). V obravnavanem primeru pa gre za javni zavod, katerega ustanoviteljice je Republika Slovenija. Javni zavodi se lahko ustanovijo za opravljanje javne službe in za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo (prvi in drugi odstavek 3. člena ZZ). Upoštevaje navedeno bi bilo mogoče v obravnavanem primeru zatrjevati poslovno skrivnost le izjemoma, torej le v tistih primerih, ko bi šlo za podatke, katerih razkritje bi vplivalo na konkurenčni položaj organa kot javnega zavoda na trgu. Organ (naročnik) kot javni zdravstveni zavod pa je sklepal podjemne pogodbe  za opravljanje storitev zdravnika specialista anestezilogije in reanimatologije, ki jih organ sicer izvaja v okviru javne službe kot redne dejavnosti. Gre predvsem za samostojno zdravljenje ambulantnih in hospitaliziranih pacientov na specialističnem nivoju. Slednje pa zagotovo ne sodi v tržno dejavnost organa, čigar  primarna naloga je zagotavljanje bolnišnične in ambulantne specialistične dejavnosti. To izhaja tudi iz Statuta Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. IP tako ugotavlja, da zahtevani podatki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za poslovno skrivnost, kot jo določa Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) v 39. in 40. členu.

Prav tako se IP ne more strinjati z navedbo organa, da informacije iz pete alineje zahteve prosilca (kdo so zunanji zdravniki specialisti iz prve alineje in kakšni so bili njihovi prejemki za delo v UKC Maribor v mesecu septembru 2018 in oktobru 2018) predstavljajo izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno podana dva pogoja:

1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa;

2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

IP ugotavlja, da posredovani tabeli, ki vsebujeta podatke o imenu in priimku zdravnikov specialistov ter njihovih prejemkov, nista bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa. Po vsebini se namreč nanašata na zunanje delovanje organa, saj gre za seznam izplačil oz. pregled stroškov, ki se nanaša na delo zunanjih izvajalcev. Med dokumente v zvezi z notranjim delovanjem lahko npr. štejemo interno korespondenco med funkcionarji in uradniki, ki je namenjena pripravi odločitev organa, interne postopke dela, taktiko in metodiko dela policije in drugih varnostnih organov,... V obravnavanem primeru pa ne gre za tovrstne dokumente, ki bi bili namenjeni izključno interni komunikaciji v organu, ampak gre za informacije, ki odražajo delovanje organa navzven. Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ tako ni izpolnjen že prvi pogoj in IP posledično ugotavlja, da navedena izjema ni podana.

IP tako zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da je treba zadevo rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo ter sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je prosilec zahteval posredovanje dokumentov, iz katerih izhajajo zakoniti postopki za delo zunanjih specialistov anesteziologov, pa je pritožbo, iz razloga, ker organ z dokumenti ne razpolaga, zavrnil v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški, zato je IP odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka