prosilec - Občina Tržič

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje določene dokumentnacije, pri čemer je organ njegovo zahtevo zaradi neobstoja dokumenta zavrnil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ napačno ugotovil dejansko stanja, saj le-ta razpolaga z zahtevanim dokumentom. Upoštevaje navedeno je IP ugodil pritožbi prosilca in organu naložil posredovanje zahtevanega dokumenta.

ODLOČBA:

Številka: 090-17/2019/4

Datum: 30. 1. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 27. 12. 2018, zoper odločbo št. 0901-14/2018 z dne 21. 12. 2018, Občine Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 27. 12. 2018 se ugodi in se odločba Občine Tržič, št. 0901-14/2018 z dne 21. 12. 2018, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo elektronskega sporočila »Osvetlitev prehoda za pešce na avtobusni postaji v Zvirčah« z dne 7. 9. 2018 ob 16:32 uri.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 10. 12. 2019 na organ naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je povzel pretekle dogodke v zvezi s postavitvijo »bič-a« ter obenem organ zaprosil za posredovanje »peticije« v zvezi z navedeno osvetlitvijo. Prosilec je posebej poudaril, da mora biti pod zahtevanim besedilom peticije vidno število prekritih podpisov.

O zahtevi prosilca je organ odločil z izpodbijano odločbo. S slednjo je zaradi neobstoja dokumenta zavrnil njegovo zahtevo ter v obrazložitvi navedel, da je preveril, ali razpolaga z zaprošenimi informacijami, tj. s »peticijo za osvetlitev prehoda za pešce na avtobusni postaji v Zvirčah, pod katero bi bilo razvidno število podpisov«. Organ se je v obrazložitvi opredelil tudi do pojma peticije ter obenem dodal, da je seznanjen z dejstvom, da je prosilec oktobra 2018 od Krajevne skupnosti Kovor zahteval »pobudo za osvetlitev prehoda za pešce na avtobusni postaji v Zvirčah«, ki mu je zahtevani dokument s prekritimi varovanimi osebnimi podatki (elektronski naslov pošiljatelja in elektronski naslov prejemnika pobude) tudi posredovala. Organ ponovno pojasni, da ne razpolaga z dokumentom, katerega izrecno zahteva prosilec, tj. s »peticijo za osvetlitev prehoda za pešce na avtobusni postaji v Zvirčah, pod katero bi bilo razvidno število podpisov«, da pa razpolaga s »pobudo za osvetlitev prehoda za pešce na avtobusni  postaji v Zvirčah z dne 7. 9. 2018«, ki bi jo, kot organ sam navaja, lahko šteli za peticijo. Upoštevaje navedeno ter izrecno zahtevo prosilca po posredovanju peticije je organ zahtevo zaradi neobstoja dokumenta zavrnil.

Dne 27. 12. 2018 je prosilec zoper odločitev organa podal pritožbo, v kateri navaja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe diametralno nasprotna. Povzema navedbe organa glede pojmovanja peticije ter zahtevka vloženega na Krajevno skupnost Kovor, pri čemer izpostavi dejstvo, da je bil v času zahteve izvoljeni svetnik v Krajevni skupnosti Kovor in po njegovem mnenju upravičen do dokumentov v celoti, torej brez prekritih varovanih osebnih podatkov. Prosilec meni, da je šokantna ugotovitev organa, da je ne razpolaga z dokumentom, katerega zahteva, čeprav je organ za tiskani medij izjavil, da je prav ta dokument dal težo k odločitvi za osvetlitev prehoda. Prosilec pritožbo zaključi z navedbami, ki jih naslovi na direktorico občinske uprave, ki je hkrati tudi podpisnica izpodbijane odločbe.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju manjkajočih dokumentov in dodatnih pojasnil. Navedeno je IP prejel dne 24. 1. 2019.

Pritožba je utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo konkretnega primera želi na tem mestu poudariti, da v postopku po ZDIJZ ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. V postopku po ZDIJZ se torej presoja zgolj vprašanje, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja, ki je dostopna erga omnes, torej z vidika javnosti in se npr. posebnega statusa prosilca in njegovega morebitnega specialnega interesa ne upošteva. Povedano drugače, v postopku po ZDIJZ je vprašanje, ali je prosilec krajevni svetnik, ki ima za dostop do informacije specialno pravno podlago v nekem drugem aktu, povsem irelevantno.  

Prav tako IP na tem mestu glede na navedbe o poimenovanju dokumenta (peticija ali pobuda) pojasnjuje, da za uporabo določil ZDIJZ ne more biti pomembno poimenovanje dokumenta, temveč njegova prava pravna narava in vsebina. Organ mora namreč prosilcu dati tiste informacije, katerih vsebina je takšna, kot jo želi prejeti prosilec, ne glede na to, kako prosilec poimenuje zahtevani dokument.

V obravnavanem primeru je organ zaradi neobstoja dokumenta zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju »peticije o osvetlitvi prehoda za pešce na avtobusni postaji v Zvirčah«, pri čemer pa je v obrazložitvi odločbe navedel, da razpolaga s »pobudo« o osvetlitvi omenjenega prehoda.

IP je pozval organ k posredovanju dokumentacije, s katero razpolaga, pri čemer je ta pojasnil, da je po elektronski poti od Krajevne skupnosti Kovor prejel pobudo v elektronskem sporočilu z dne 7. 9. 2018 ob 16:32 uri ter da z drugo dokumentacijo ne razpolaga. Slednje je navedel tudi v odstopu pritožbe, kateremu je priložil odločbo Krajevne skupnost Kovor in dokumente, ki so bili prosilcu že posredovani. Med njimi je tudi omenjena pobuda s prekritimi varovanimi osebnimi podatki in je predmet presoje tega pritožbenega postopka. Gre torej za dokument, o katerem je odločala Krajevna skupnost Kovor z odločbo št. 1/2018 z dne 30. 11. 2018, ki je bila tudi predmet presoje v pritožbenem postopku pri IP, vodenem pod št. 090-282/2018. Pritožbo prosilca v tej zadevi je IP zavrnil. Ta ista pobuda je sedaj predmet presoje tega pritožbenega postopka.

Kot že zgoraj navedeno, je v obravnavanem primeru organ primarno zavrnil zahtevo prosilca zaradi neobstoja dokumenta, pri čemer pa je IP v pritožbenem postopku, upoštevaje dejstvo, da je potrebno izhajati iz vsebine in narave dokumenta in ne zgolj njegovega poimenovanja, ugotovil, da organ vendarle razpolaga z dokumentom, ki po vsebini ustreza prosilčevi zahtevi. Slednje je v obrazložitvi odločbe izrazil tudi organ sam, ko je zapisal, da razpolaga s pobudo, ki bi jo lahko šteli za peticijo.

Upoštevaje definicijo informacije javnega značaja, ki je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ ter zgoraj navedeno IP ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru napačno ugotovil dejansko stanje, kar ga je posledično vodilo k napačni odločitvi. Organ torej razpolaga z dokumentom, tj. elektronskim sporočilom »Osvetlitev prehoda za pešce na avtobusni postaji v Zvirčah« z dne 7. 9. 2018 ob 16:32 uri, ki po vsebini ustreza prosilčevi zahtevi. Glede na navedbe prosilca, da se želi seznaniti s številom prekritih podpisov, IP pojasnjuje, da navedeni dokument, ki ga je IP prejel s strani organa, ne vsebuje nikakršnih podpisov oz. osebnih podatkov, temveč so ti zaradi varstva osebnih podatkov prekriti. Kot že zgoraj navedeno, je organ presojani dokument v takšni obliki prejel s strani Krajevne skupnosti Kovor in z dokumentom npr. v izvirniku, tj. brez prekritih varovanih osebnih podatkov, ne razpolaga. V zvezi z navedenim IP dodaja, da je bil takšen dokument tudi predmet presoje v pritožbenem postopku pri IP, št. 090-282/2018, v katerem je bilo ugotovljeno, da je Krajevna skupnost Kovor ravnala pravilno, ko je ob posredovanju dokumenta prekrila elektronski naslov fizične osebe - pošiljatelja pobude ter elektronski naslov fizične osebe - prejemnika pobude. Pravne podlage za razkritje tovrstnih podatkov namreč tudi IP ni našel. Povedano drugače, četudi bi organ razpolagal z dokumentom v izvirniku z osebnimi podatki, bi IP naložil organu, da zaradi varstva osebnih podatkov te podatke ob posredovanju prekrije, saj pravna podlaga za razkritje teh podatkov ne obstaja.

IP tako zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da je treba zadevo rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški, zato je IP odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka