prosilec - Ministrstvo za javno upravo

POVZETEK:

Podatek o tem, ali ima točno določen posameznik (ki ga je prosilec opredelil z imenom in priimkom,) opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, nedvomno predstavlja osebni podatek.Za posredovanje vsakega osebnega podatka, s strani upravljavca v javnem sektorju je potrebna zakonska podlaga, ki pa v primeru podatkov o opravljenih strokovnih izpitih, ki jih organ vodi na podlagi 31. člena ZUP, ne obstaja. Podatka ni mogoče razkriti niti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker ni izkazano, da sta bila zadevna posameznika v času opravljanja izpita ZUP zaposlena v javnem sektorju in ali da je bil strokovni izpit iz ZUP pogoj za zasedbo delovnega mesta, ki sta ga opravljala oziroma, da bi bil izpit plačan iz javnih sredstev, sklicevanja na dejstvo, da zadevna posameznika sodelujeta z Lokalno Akcijsko skupino pa ni pravno relevantno. 

ODLOČBA:

Številka: 090-16/2019/4

Datum: 25. 1. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 1. 2019, zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 1, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), z dne 8. 1. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 17. 1. 2019 zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, št. 090-128/2018/2 z dne 8. 1. 2018 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 20. 12. 2018 na organ naslovil vlogo za posredovanje informacije o tem, ali imata ….., direktor zavoda ….. in ….., zaposlena pri Poslovno svetovanje, ….., s. p., opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. Prosilec je želel biti o tem, ali imata zadevni osebi opravljene izpit iz splošnega upravnega postopka in o datumu oprave izpita, obveščen na elektronski naslov. V zahtevi prosilec navaja, da se ime navedenih dveh oseb pojavlja v dokumentih v zvezi s postopkom izbora sofinanciranja na podlagi javnega poziva glede delovanja Lokalne Akcijske Skupine …. in Pogodbe o ustanovitvi lokalnega zasebnega partnerstva Las ….. Utemeljuje, da je do informacije upravičen, saj gre za vprašanje zakonitih postopkov dodeljevanja javnih sredstev.

O zahtevi prosilca je organ dne 8. 1. 2019 izdal odločbo št. 090-128/2018/2 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. Navaja, da organ vodi evidenco opravljanja strokovnih izpitov iz upravnega postopka na podlagi 31. člena ZUP. Zahtevani podatki vsebujejo osebne podatke posameznikov, za posredovanje katerih po ZDIJZ ni pravne podlage. Posredovanje podatkov iz evidence opravljanja strokovnih izpitov iz upravnega postopka bi predstavljalo obdelavo osebnih podatkov, za kar mora imeti organ, kot upravljavec zbirke, v skladu z 9. členom ZVOP-1, podlago v zakonu, ki pa je ZUP ne daje. Zahtevani podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je organ zahtevo prosilca zavrnil.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 17. 1. 2019 pri organu vložil pritožbo. Po njegovem mnenju organ s posredovanjem zahtevane informacije ne bi kršil varstva osebnih podatkov, saj so bili osebni podatki zadevnih dveh oseb javno objavljeni, njemu pa se poraja vprašanje njune kompetentnosti, tolmačenja zakonodaje in vodenja upravnega postopka. Meni, da je bilo v izpodbijani odločbi napačno ugotovljeno dejansko stanje in uporabljeno materialno pravo. Zasleduje transparentno delovanje v javnem interesu ter dodaja, da je v javnem interesu, da državljani preverijo ali je pod upravni akt podpisana oseba, ki ima opravljen in veljaven izpit iz splošnega upravnega postopka. Izraža stališče, da bi morala biti evidenca oseb, ki imajo opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka, javno objavljena oziroma, da bi morala biti zakonodaja v to smer spremenjena.

Pritožbo prosilca je organ dne 21. 1. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi prvega odstavka 245. čl. ZUP, posredoval v odločanje IP.

IP je pri organu 23. 1. 2019 opravil dodatno poizvedbo glede razpolaganja z dokumentacijo v zvezi z opravljanjem strokovnih izpitov, o čemer je nastal uradni zaznamek št. 090-16/2019/3.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacija, glede katere je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Organ je zahtevo prosilca namreč zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov.

Ker se je organ v izpodbijani odločbi primarno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Organ je pri sklicevanju na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ugotovil, da se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Na podlagi navedenih pravnih podlag IP ugotavlja, da podatek o tem, ali ima točno določen posameznik (ki ga je prosilec opredelil z imenom in priimkom,) opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, nedvomno predstavlja osebni podatek. Tudi zaključek organa v izpodbijani odločbi, da gre za varovan osebni podatek, glede katerega ni zakonske podlage za posredovanje javnosti, je po oceni IP pravilen. IP ob tem ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da gre za javen podatek, ker je strokovni izpit iz ZUP nacionalno veljaven izpit.

Kot že pojasnjeno zgoraj, je za posredovanje vsakega osebnega podatka, s strani upravljavca v javnem sektorju, potrebna zakonska podlaga, ki pa v konkretnem primeru ni podana. Noben zakon namreč ne določa, da so podatki o opravljenih strokovnih izpitih, ki jih organ vodi na podlagi 31. člena ZUP, javni.

IP ob tem ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi ne pride v poštev uporaba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ni namreč izkazano, da bi bili zahtevani podatki v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije ali v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oziroma v zvezi s porabo javnih sredstev. Niti iz zahteve niti iz pritožbe prosilca namreč ni razvidno, da sta posameznika, na katera se nanaša zahteva, javna funkcionarja ali javna uslužbenca. Nasprotno prosilec v zahtevi in pritožbi sam navaja, da gre za osebi, ki nista zaposleni v javnih organih, ampak trdi, da je podatek javen zato, ker osebi sodelujeta pri projektih, ki so financirane iz javnih sredstev oziroma o dodeljevanju javnih sredstev odločata.

Iz opisa prosilčeve zahteve in iz podatkov AJPES izhaja, da prosilec zahteva podatke za direktorja zasebnega zavoda in za samostojno podjetnico, kar pomeni, da ne gre za javna uslužbenca oziroma javna funkcionarja. Kot izhaja iz uradnega zaznamka z dne 24. 1. 2019, je IP pri organu opravil dodatno poizvedbo in ugotovil, da organ tudi sicer sam ne razpolaga z listinami, na podlagi katerih bi lahko ugotavljal dejstva, ki bi za odločitev v konkretni zadevi lahko bila relevantna, in sicer vprašanje, ali sta bila imenovana posameznika v času opravljanja izpita ZUP zaposlena v javnem sektorju in ali je bil strokovni izpit iz ZUP pogoj za zasedbo delovnega mesta, ki sta ga opravljala ter ali je bil izpit plačan iz javnih sredstev. Pri tem IP dodaja, da sodelovanje zadevnih oseb z Lokalno Akcijsko skupino …. ne daje podlage za vzpostavitev domneve, da gre za javna uslužbenca oziroma za javna funkcionarja ter za razpolaganje z javnimi sredstvi, saj glede na prakso IP (odločba št. 090-201/2018/2 z dne 19. 10. 2018), Lokalne Akcijske skupine niso zavezanci za dostop do informacij javnega značaja. Zakon o kmetijstvu (ZKme-1) v 53. členu določa, da odločbo o pravici do sredstev izda pristojni organ, kar je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželje oziroma Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, torej predpisi lokalnim akcijskim skupinam ne podeljujejo javnega pooblastila za odločanje o dodeljevanju sredstev kot o upravni zadevi. Sklicevanje prosilca na dejstvo, da zadevna posameznika, za katera zahteva podatek, sodelujeta pri odločanju o dodeljevanju javnih sredstev, tako ni pravno relevantno za odločitev.

Ob tem pa IP še pripominja, da lahko prosilec podatek o tem, ali imata osebi, za kateri zahteva podatke, opravljen strokovni izpit iz ZUP, zahteva od njunega delodajalca, če gre za delodajalca v javnem sektorju, pri čemer gre za podatek, povezan z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, če se strokovni izpit iz ZUP zahteva kot pogoj za zasedbo delovnega mesta, ki ga imenovani opravlja. V takšnem primeru pa predmetna informacija ne bi bila varovana in bi torej šlo za prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Glede vprašanja, kdaj gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, oziroma v zvezi z opravljanjem javne funkcije, je IP sicer že večkrat odločal (glej npr. odločbo IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017). Pri tem je IP zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki. Namreč, v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95 z dne 27. 11. 2007, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.

Po oceni IP, v konkretnem primeru ti pogoji za razkritje sicer varovanega osebnega podatka niso podani, zato je IP sledil odločitvi organa, da je zahtevo prosilca treba zavrniti.

Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke