prosilec -Občina Škofja Loka

POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov. Ugotovil je namreč, da pri vseh zahtevanih dokumentih niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, posamezni zahtevani dokumenti pa se nanašajo na točno določeno nepremičnino in dotičnega posameznika, torej je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku deloma sledil utemeljitvi organa, da z določenimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki in da je pri posameznih zahtevanih dokumentih podana izjema varstva osebnih podatkov, zato je pritožbo v tem delu zavrnil. V delu zahteve pa je IP pritožbi prosilca ugodil, in  sicer v delu, ki se nanaša na delo Odbora za prenovo.

ODLOČBA:

Številka: 090-14/2019/8

Datum: 15. 3. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 –odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 14. 1. 2019, zoper odločbo Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju: organ), št. 0900-0035/2018 z dne 3. 1. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 14. 1. 2019, zoper odločbo Občine Škofja Loka, št. 0900-0035/2018 z dne 3. 1. 2019, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu na elektronski naslov:

• Odlok o zazidalnem načrtu prenove starega mestnega jedra Škofja Loka Loke,
• Sklep o upoštevanju najprimernejše rešitve za gabaritno preoblikovanje treh stavb na Cankarjevem trgu v starem mestnem jedru Škofje Loke,
• Poslovnik izvršilnega odbora za prenovo starih mestnih in vaških jeder z dne 19. 10. 1988 na način, da prekrije ime in priimek predsednika na koncu dokumenta.«.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 3. 12. 2018 zahteval posamezne dokumente, oziroma podatke v zvezi z Mnenjem Odbora za prenovo (v nadaljevanju: Mnenje), vezane na vlogo investitorja … (v nadaljevanju: investitor), in sicer:

• zapisnik Odbora za prenovo (v nadaljevanju: Odbor) o obravnavi in glasovanju o vlogi investitorja … (v primeru neobstoja zapisnika pa akt, iz katerega bo razvidno, kdo je v imenu Odbora glasoval, kakšna je bila njegova odločitev in s kakšno kvoto je bila sprejeta odločitev o izdaji pozitivnega mnenja, pa tudi na kakšen način in kdaj je potekalo odločanje);
• pogoje, izdane s strani ZVKDS, OE Ljubljana, … , ki so navedeni v Mnenju in h katerim je Odbor prav tako dal pozitivno mnenje;
• drugo dokumentacijo, ki je bila podlaga za sprejem odločitve Odbora, pri izdaji predmetnega soglasja;
• zapisnik Odbora o obravnavi in glasovanju za sprejem spremenjenega Mnenja Odbora z dne 29. 10. 2018, iz katerega bo razvidno, kateri člani so glasovali in kakšna je bila odločitev posameznega člana; v zvezi s tem pa tudi podatek, ali je bila za sprejem nove odločitve prejeta nova vloga investitorja, in če je bila, posredovanje te nove vloge;
• sklep ali drug akt Odbora, iz katerega bo razviden sprejem odločitve Odbora o podaji obeh pozitivnih mnenj v zadevi investitorja, ki je bil podlaga za pripravo mnenja organa, ki ga je za potrebe upravnega postopka organa podpisal župan;
• dokument organa o imenovanju vseh članov Odbora, veljavno v času, ko sta bili izdani predmetni mnenji, in akt, iz katerega bo razvidno, kakšna je pristojnost tega odbora oziroma članov;
• morebitne dopolnitve ali spremembe izdanega mnenja organa v zvezi s tem projektom, poleg že navedenih.

Dokumente je zahteval na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv)[1] in 25. člena ZDIJZ, v elektronski obliki oziroma če to ni mogoče, pa po navadni pošti. Navedel je tudi, da je kot stranski udeleženec stranka v upravnem postopku na Upravni enoti Škofja Loka za izdajo gradbenega dovoljenja v zvezi z navedenim projektom.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 0900-0035/2018 z dne 3. 1. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil, in sicer iz razloga, ker z vsemi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in zaradi varstva osebnih podatkov. Najprej se je opredelil do določb prvega odstavka 14. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter roka za odločitev po 23. členu ZDIJZ. Nadalje je navedel, da je o pregledu dokumentarnega gradiva ugotovil, da glede na predmet zahteve razpolaga samo s :

• Kulturnovarstvenim soglasjem, izdanim s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Službe za kulturno dediščino, Območne enote Ljubljana, št. … (v nadaljevanju: Kulturnovarstveno soglasje);
• vlogo za izdajo projektnih pogojev/soglasja z dne 11. 10. 2017 s projektno dokumentacijo, ki je bila podlaga za sprejem odločitve, in vlogo investitorja za izdajo novega mnenja Odbora zaradi napake v tehničnem poročilu IDZ z dne 16. 10. 2018, s priloženo I. dopolnitvijo načrta arhitekture.

Glede na postavljeno zahtevo se je organ opredelil tudi do določb 10. člena ZOdv, 36. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju: GZ)[2] in 25. člena ZDIJZ. Navedel je, da se določba ZOdv nanaša na posredovanje osebnih podatkov iz zbirke osebnih podatkov, kot jo določa 5. točka 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[3]. V obravnavanem primeru je prosilec dostop do dokumentov zahteval v smislu ZDIJZ, ne pa osebnih podatkov iz zbirke osebnih podatkov. Pooblaščenec v konkretni zadevi, ki jo je navedel, ne potrebuje osebnih podatkov, saj z osebnimi podatki investitorja in lastnika nepremičnine že razpolaga, navedel jih je v obravnavani zahtevi. Prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki se obravnava po ZDIJZ, ne po ZOdv. Irelevantno je sklicevanje na določbo 36. člena GZ, ker se določba nanaša na stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kar nima neposredne zveze z institutom dostopa do informacij javnega značaja. Zahteva se nanaša izključno na posredovanje dokumentov po ZDIJZ in jo je organ kot tako tudi obravnaval. Vsi dokumenti, razen posamičnega akta organa o imenovanju članov Odbora, se nanašajo na točno določeno nepremičnino in dotičnega posameznika. Glede na sodno prakso in prakso IP v zahtevah o dostopu, ki se nanašajo na točno določenega posameznika, zavezanec za posredovanje informacij zahtevo zavrne zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija skladno z zakonom ni javna. Eno izmed izjem prostega dostopa namreč predstavlja osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Pri tem je navedel določbi prve in druge točke 6. člena ZVOP-1. Osebni podatki so po svoji naravi varovani podatki, posamezniki pa imajo pravico do varstva in zaupnosti njihovih osebnih podatkov. Prosilec je zahteval izrecno določene dokumente za točno določeno nepremičnino, katere lastnik je točno določena oseba, ki jo je tudi navedel. Upravno sodišče je v sodbi št. I U 1588/2012 z dne 19. 2. 2014 odločilo, da tudi prekritje osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih, ki se nanašajo na točno določeno osebo, ne more prikriti prepoznavnosti dotične osebe, če prosilec zahteva dokument o točno določeni osebi, saj ni mogoče prekriti ali izločiti vsebine podatkov, ne da bi bila ogrožena njihova zaupnost. Tudi v sodbi št. I U 684/2014 z dne 27. 8. 2014 je Upravno sodišče presodilo, da se pri presoji pravice dostopa do informacij javnega značaja presoja le, ali je zahtevana informacija v skladu z ZDIJZ javna ter da ne gre za zakonsko določeno izjemo. Presodilo je, da se zahteva zavrne, če zahtevana informacija javnega značaja predstavlja izjemo iz 6. člena ZDIJZ, ne da bi se do nje sploh opredelilo. V nadaljevanju se je opredelil še do testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, za katerega je navedel, da predstavlja izjemo od izjem, zato ga je treba uporabljati s posebno skrbnostjo in previdnostjo. V zvezi s tem je citiral določbo tretje točke 6. člena ZVOP-1 in se skliceval na odločbo IP št. 090-26/2018/2 z dne 23. 2. 2018, v kateri je IP v obrazložitvi navedel, da razkritje ali dajanje osebnih podatkov v skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa javnemu sektorju ne daje pravne podlage, da razkrije ali oziroma daje na razpolago osebne podatke posameznikov. Na podlagi prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. V obravnavanem primeru niti GZ niti ZVOP-1 ne opredeljujeta zahtevanih informacij kot javnih. Osebni podatki se lahko obdelujejo samo na podlagi zakona ali osebne privolitve, zato so osebni podatki o stranki v upravnem postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja in zahtevani dokument, ki ne prikrivajo identifikacije posameznika, varovani dokumenti, ki jih ni dopustno razkriti. Prosilec je zahteval dokument o točno določenem posamezniku, katerega razkritje bi pomenilo poseg v njegov zasebni interes, pri tem pa javni interes glede razkritja ne pretehta zasebnega, zaradi česar je glede zahtevanega dokumenta podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in je bil organ dolžan zahtevo zavrniti.

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 14. 1. 2019, v kateri je med drugim navedel, da je organ napačno podal pravno oceno pravice prosilca za dostop do informacij javnega značaja in da je neupravičeno zavrnil dostop. Občina je kot organ lokalne samouprave zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, zahtevani dokumenti pa so dokumenti, ki so informacije javnega značaja, saj razen morda v okviru osebnih podatkov, pa še do teh ima stranka pravico dostopa na podlagi ZOdv-1 zaradi izkazanega pravnega interesa, ne morejo biti podani razlogi poslovne skrivnosti ali drugi razlogi po ZDIJZ, ki jih navaja občina, zaradi katerih bi bila upravičena zavrnitev dostopa. Organ je v svoji odločitvi navedel, da je po ZDIJZ podatek javen, če je javni interes močnejši od interesa posameznika, da se ta podatek ne razkrije, česar  pa prosilec po mnenju organa v svoji vlogi ni izkazal. Prosilec je ob tem opozoril, da je organ neupravičeno presojal pravico dostopa na podlagi presoje močnejšega interesa. Po ZDIJZ stranki tega sploh ni treba izkazati, poleg tega pa ne gre za dokumente, kjer bi bila upravičena presoja pravice dostopa glede na obstoj javnega interesa. Ne glede na to, je takšno stališče organa po mnenju prosilca zmotno, saj je v interesu širše družbe, da se ohrani staro mestno jedro in se ne posega v podobo mestnega središča, ki je pod kulturnovarstveno zaščito. Tako je po mnenju prosilca  podana izjema na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za izvrševanje javne funkcije organa in bi mu morali biti zahtevani podatki posredovani. Ob tem je pojasnil, da nameravani projekt bistveno posega v podobo objekta in s tem v celostno podobo v starem mestnem jedru Škofje Loke, saj bi se z izstopanjem od ostalih arhitekturnih rešitev izvedb strešin in z izvedbo pohodne terase na nivoju strehe vzpostavilo nekaj povsem novega, kar sedaj na tem varovanem območju ne obstaja in je izven okvirjev dovoljenih sprememb. Navedeno pa ne pomeni samo spremembe videza objekta, ampak tudi spremembo funkcionalnosti, z izravnavo sedanje poševne strehe v strešno teraso, česar sedaj na zaščitenem območju ni. Iz Odloka o kulturnem spomeniku je razvidno, da se objekt …, nahaja v okviru ožjega zaščitenega območja. Skladno s tem bi moral biti postopek za prenovo, tako kot pri drugih lastnikih nepremičnin, v tem območju skladen s predpisi, kar pa v danem primeru po mnenju prosilca ni. Zaradi izkaza pravnega interesa in prikaza dejanskega stanja postopka za izdajo gradbenega dovoljenja pred Upravno enoto Škofja Loka, je priložil svojo vlogo in dopolnitev, podano v tem postopku na upravni enoti. Navedel pa je tudi, da ne more slediti pojasnilu organa o neobstoju vseh zahtevanih aktov, saj bi ti morali biti podlaga za delo Odbora. Glede na navedeno je tako predlagal, da IP ugodi njegovi pritožbi, odločbo razveljavi in odobri dostop do zahtevanih informacij.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0900-0035/2018 z dne 15. 1. 2019, poslal v odločanje IP. Pritožbi s prilogami je priložil fotokopije zahteve prosilca, urgence, vročilnice in dokazila o oddaji prosilčeve zahteve. Naknadno je organ posredoval vlogo za izdajo projektnih pogojev/soglasja in vodilno mapo (oktober 2017), Kulturnovarstveno soglasje ter mnenji Odbora z dne 29. 10. 2017 in 9. 11. 2017. V zvezi z Odborom pa je posredoval Odlok o zazidalnem načrtu prenove starega mestnega jedra Škofja Loka Loke (v nadaljevanju: Odlok)[4], Sklep o upoštevanju najprimernejše rešitve za gabaritno preoblikovanje treh stavb na Cankarjevem trgu v starem mestnem jedru Škofje Loke, Poslovnik izvršilnega odbora za prenovo starih mestnih in vaških jeder z dne 19. 10. 1988 ter sestavo članov Odbora v letih (1993 in 1995). Pojasnil je, da z drugimi relevantnimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Nadalje je pojasnil, da je bil Odbor predviden v Odloku. Po uveljavitvi Odloka je to strokovno posvetovalno telo, po podatkih iz dokumentarnega gradiva, nazadnje imenovala Skupščina organa, Izvršni svet, 7. 4. 1993. Za tem navedeno telo po razpoložljivih podatkih ni bilo več imenovano in tudi ni delovalo kontinuirano. Danes je Odbor neformalen organ. Mnenja, ki niso obvezujoče narave, daje strankam postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja zaradi navodil Upravne enote Škofja Loka, ker želi slediti zazidalnemu načrtu. Deluje torej na neformalni ravni, kar pomeni, da se člani sestanejo ali slišijo po telefonu po potrebi, t.j. ko dobijo zahtevo, uskladijo mnenje, ki ga potem pripravi dotična oseba organa in podpiše župan. Slednje usklajevanje pred izdajo mnenja poteka torej neformalno, brez zapisnikov. Pojasnil je tudi, da so bile osebe, s katerimi organ usklajuje mnenje glede prenove oziroma rekonstrukcije objektov pod varstvom ZVKDS na območju Občine Škofja Loka, imenovane v telo pred leti in so še pripravljene sodelovati, oziroma so iz takratnega imenovanja ostali le še trije člani. Te osebe niso zaposlene pri organu.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Povedano drugače, glede na določbe ZDIJZ je irelevantno, če zahtevo za dostop do podatkov oziroma dokumentov organa postavi prosilec, ki dokumente potrebuje za uveljavljanje pravic kot stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja na upravni enoti. V postopku po ZDIJZ je tako irelevantno sklicevanje na določbe 36. člena GZ in 10. člena ZOdv.

IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, sporno je, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja pri vseh zahtevanih dokumentih, in ali so dokumenti, pri katerih so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, prosto dostopne informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno, tako ne predstavljajo informacij javnega značaja. 

Upoštevaje navedeno in posredovano dokumentacijo je IP ugotovil, da organ razpolaga z določenimi zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki, z določenimi pa ne. Iz izpodbijane odločbe in posredovane dokumentacije in pojasnil organa izhaja, da organ razpolaga z vloga za izdajo projektnih pogojev/soglasja in njegovo dopolnitvijo, Kulturnovarstvenim soglasjem ter predhodno navedenimi dokumenti v zvezi s sestavo in pristojnostmi Odbora.

IP nima nobenega razloga, da navedbam organa o tem, da z določenimi zahtevanimi podatki ne razpolaga v materializirani obliki, ne bi sledil. Po mnenju IP je organ ustrezno pojasnil, zakaj z določenimi dokumenti ne razpolaga, v prid organu pa je tudi dejstvo, da je posamezne dokumente, s katerimi razpolaga v materializirani obliki, posredoval IP. Povedano drugače, pri zahtevanih informacijah javnega značaja, ki se nanašajo na pogoje, ki jih je izdal ZVKDS, zapisnike Odbora ter  sklepa ali akta tega posvetovalnega telesa, pogoji za informacijo javnega značaja niso izpolnjeni, zato je potrebno pritožbo v tem delu zavrniti.

Ob tem IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi ne razpolaga.

Predmet presoje IP v nadaljevanju so dokumenti, ki se nanašajo na investitorja, to je vloga za izdajo projektnih pogojev/soglasja in njena dopolnitev ter Kulturnovarstveno soglasje. Glede na to, da je organ zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal obstoj te izjeme. V skladu z navedeno določbo organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 

IP ugotavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[5]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Še vedno veljavne določbe 8. člena ZVOP-1 določajo, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ter da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju skladna z zakonodajo.

Upoštevaje predhodno navedene določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-1 je IP sledil utemeljitvi organa v izpodbijani odločbi, da za razkritje zahtevanih dokumentov, ki se nanašajo na delo Odbora v zvezi z vlogo določene fizične osebe, ni pravne podlage. Ker torej ni podana ustrezna zakonska podlaga za njihovo razkritje, je pravilna odločitev organa, da je treba dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti. Prav tako je IP sledil odločitvi organa, da delni dostop po 7. členu ZDIJZ in 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[6] ni mogoč. Zahtevani dokumenti se namreč nanašajo na točno določenega posameznika. To pomeni, da tudi s prekritjem določenih osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih psevdonomizacija dokumentov ni možna. Kot pravilno navaja organ, takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse.[7]

IP se opredeljuje še do javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Po mnenju organa javni interes za razkritje predmetnih podatkov ne pretehta zasebnega interesa posameznika.

V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar ti v obravnavanem primeru niso podani. Gre torej za test tehtanja, s katerim IP kot pritožbeni organ v posameznem postopku pretehta, ali pravica širše javnosti vedeti prevlada nad drugimi pravicami. IP je tako, upoštevaje pritožbene navedbe in ugotovljeno dejansko stanje, v obravnavanem primeru presojal, ali je javni interes glede razkritja podatkov, ki predstavljajo varovane osebne podatke, močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do teh podatkov.

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je javni interes za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Javni interes za razkritje je na npr. močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd.. Pojem interesa javnosti tako ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko javni interes s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova javnega interesa torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa javnega interesa omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo javni interes za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[8]

Po oceni IP v obravnavanem primeru niso ogrožene takšne vrednote, da bi se tehtnica prevesila v prid javnega interesa za razkritje presojanih dokumentov, zato ne more slediti pritožbenim navedbam prosilca. Po vpogledu v dokumente, ki so predmet presoje v tem postopku, IP namreč ugotavlja, da ti po vsebini niso takšne narave, da bi se splošna javnost z njihovo pomočjo lahko seznanila s pomembno družbeno temo ali da bi njihovo razkritje lahko pripomoglo k javni razpravi o pomembni temi, ki je relevantna za širši krog ljudi. Pri vsebini zahtevanih dokumentov tudi ne gre za temo, ki bi terjala sodelovanje širše javnosti pri oblikovanju vsebin, ki so z vidika vključevanja in širše skupine deležnikov pomembne zaradi zagotavljanja demokratičnega diskurza med civilno družbo in organi javnih oblasti.

Glede na vse navedeno IP tako ugotavlja, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje vloge za izdajo projektnih pogojev/soglasja in njegove dopolnitve ter Kulturnovarstvenega soglasja ni večji od interesa, zaradi katerega so podatki v predmetnih dokumentih zavarovani kot zakonska izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje presojanih dokumentov na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Kot že navedeno je IP v zvezi z zahtevanimi dokumenti, ki se nanašajo na sestavo in pristojnosti Odbora, ugotovil, da organ z določenimi dokumenti o tem razpolaga v materializirani obliki. O dostopu do dokumentov, ki se nanašajo pristojnosti Odbora, je odločil kot izhaja iz 1. točke izreka, torej da so prosto dostopni, razen imena in priimka predsednika izvršilnega odbora koordinacijskega odbora za prenovo starih mestnih in vaških jeder. IP ni našel pravne podlage za razkritje osebnih podatkov predsednika izvršilnega odbora koordinacijskega odbora za prenovo starih mestnih in vaških jeder, pri čemer pa je mogoče ugotoviti, da ti podatki niti niso predmet zahteve v obravnavanem primeru. Prav tako IP, upoštevaje pojasnila organa, ni našel pravne podlage za razkritje osebnih podatkov članov Odbora (podatkov o imenu, priimku in zaposlitvi).

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag tako delno ugodil pritožbi prosilca, odločbo organa na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP delno odpravil in odločil, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. Glede dokumentov, ki se nanašajo na sestavo in pristojnosti Odbora, je namreč organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in posledično napačno uporabil pravni predpis. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[9] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:  

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka     

[1] Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US in 46/16.

[2] Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr..

[3] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[4] Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/08, Uradni list RS, št. 92/03 in 94/08.

[5] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[6] Uradni list RS, št. 24/2016.

[7] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 in št. IU 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014.

[8] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.

[9] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.