prosilec -MNZ, Policija

POVZETEK:

Organ je prosilčevi zahtevi delno ugodil in mu posredoval dokument z delnim dostopom. Zoper navedeno odločbo je prosilec na organ vložil vlogo, med drugim naslovljeno »Ponovljena zahteva po ZDIJZ«. Organ je to vlogo štel kot pritožbo in jo z izpodbijanim sklepom zavrgel kot prepozno. Zoper ta sklep organa se je prosilec pritožil. IP je njegovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno po tem, ko je ugotovil, da je bila prosilčeva pritožba zoper odločbo organa res vložena prepozno. Z vpogledom v dokumentacijo zadeve je IP namreč ugotovi, da je bil prosilec v času vročitve odločbe organa na  prestajanju zaporne kazni, zato pridejo v konkretnem primeru v poštev tudi določbe 93. člena in četrtega odstavka 68. člena ZUP. Čeprav iz določbe prvega odstavka 70. člena Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij in določbe prvega odstavka 56. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora, izhaja, da obsojenci pošiljajo in sprejemajo pisanja in pisemske pošiljke v zavodu po urniku in na način, ki je določen v hišnem redu zavoda in da morajo poštne pošiljke pošiljati preko zavoda, pa iz spisovne dokumentacije IP izhaja, da se pri vložitvi pritožbe z dne 26. 11. 2018 prosilec takšnega načina pošiljanja pošte ni poslužil, temveč je pritožbo očitno poslal sam, kar izhaja iz žiga oddane pošiljke na pisemski ovojnici, ki je pripeta predmetni pritožbi. Prav tako iz nje ni razvidno, da bi izročena upravi zavoda oz. zavodu. Splošna praksa zavodov v zvezi s pošiljanjem pisanj oseb, ki jim je odvzeta prostost je, da zavodi pošiljajo ta pisanja v svoji pisemski ovojnici, na kateri je naveden zavoda, v to pisemsko ovojnico pa vstavijo pisanje neposredno ali skupaj s kuverto, v kateri se nahaja pisanje, pri čemer je na notranji kuverti označeno, kdaj je oseba, ki ji je bila odvzeta prostost, to pisanje izročila zavodu. Takšni pošiljki pa je priložen tudi spremni dopis zavoda. Ker je bila pritožba vložena prepozno, je izpodbijani sklep o zavrženju pravilen in zakonit.

ODLOČBA:

Številka: 090-13/2019/2

Datum: 22. 1. 2019

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena v zvezi s prvim odstavkom 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec) z dne 15. 12. 2018, zoper sklep Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-141/2018/6 (206-09) z dne 6. 12. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 15. 12. 2018 zoper sklep Policije, št. 090-141/2018/6 (206-09) z dne 6. 12. 2018, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je z zahtevo z dne 10. 10. 2018 od organa zahteval kopije dokumentov, s katerimi sta prekinila delovno razmerje dva tam navedena policista.

Organ je z odločbo, 090-141/2018/4 (206-09) z dne 7. 11. 2018 prosilčevi zahtevi delno ugodil in mu posredoval dokument z delnim dostopom. Zoper navedeno odločbo je prosilec na organ vložil vlogo, med drugim naslovljeno »Ponovljena zahteva po ZDIJZ« z dne 26. 11. 2018. Organ je to vlogo štel kot pritožbo.

O navedeni pritožbi z dne 26. 11. 2018 je organ odločil s sklepom, št. 090-141/2018/6 (206-09) z dne 6. 12. 2018, s katerim je prosilčevo pritožbo kot prepozno zavrgel. V obrazložitvi je navedel, da je rok za pritožbo potekel in je zato prepozna.

Zoper navedeni sklep o zavrženju je prosilec vložil pritožbo z dne 15. 12. 2018 direktno pri IP. V razlogih ni podal nobenih navedb v zvezi s pravočasnostjo svoje pritožbe z dne 26. 11. 2018, ampak je navajal, da organ ni odločal o dokumentih, ki jih je zahteval, ter da je z vlogo z dne 26. 11. 2018 zahteval izdajo dopolnilne odločbe skladno s četrtim odstavkom 220. člena ZUP.

IP je predmetno pritožbo z dne 15. 12. 2018 z dopisom, št. 092-108/2018/2 z dne 27. 12. 2018 odstopil organu v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP. Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijanega sklepa ne bo spremenil na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca z dopisom, št. 090-141/2018/8 (206-09) z dne 14. 1. 2019 odstopil IP v pristojno reševanje.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

K I. točki izreka

Pritožba ni utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom ZUP, izpodbijani sklep organa preizkusil v delu, v katerem ga je prosilec izpodbijal, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP uvodoma pojasnjuje, da je predmet presoje v konkretnem primeru le zakonitost sklepa o zavrženju zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk. V predmetni odločbi torej IP ni meritorno presojal odločbe organa, št. 090-141/2018/4 (206-09) z dne 7. 11. 2018.

IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru organ pritožbo z izpodbijanim sklepom zavrgel, ker je bila ta vložena prepozno. Iz navedenega razloga je bilo treba najprej ugotoviti, kdaj je bila odločba, št. 090-141/2018/4 (206-09) z dne 7. 11. 2018 vročena in ali je bila vročitev pravilna, kajti od tega je odvisen tudi trenutek, ko je pričel teči rok za vložitev pritožbe.

Postopek dostopa do informacij javnega značaja je poseben upravni postopek, ki se izvaja na podlagi ZDIJZ, subsidiarno (za vprašanja, ki v ZDIJZ niso urejena), pa se uporablja ZUP. Slednje velja tako za postopek do izdaje odločbe, kot tudi za postopek s pritožbo. Ker ZDIJZ posebnih postopkovnih pravil glede vročanja ne vsebuje, je torej treba upoštevati pravila za vročanje, kot jih določa ZUP.

Ta v prvem odstavku 87. člena določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 86. členom tega zakona. Drugi dokumenti se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. O vročitvi je treba obvestiti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico (drugi odstavek 87. člena ZUP). Vročilnico podpišeta prejemnik in vročevalec. Prejemnik sam z besedami napiše na vročilnici datum prejema (prvi odstavek 97. člena ZUP).

Z vpogledom v dokumentacijo predmetne zadeve, IP ugotavlja, da je bil prosilec v času vročitve odločbe, št. 090-141/2018/4 (206-09) z dne 7. 11. 2018, na prestajanju zaporne kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, zato pridejo v konkretnem primeru v poštev tudi določbe 93. člena ZUP, ki določa, da se osebam, ki jim je vzeta prostost, vročajo dokumenti po upravi zavoda, v katerem so (prvi odstavek). Vročitev je opravljena, ko uprava zavoda vroči dokument naslovniku (drugi odstavek).

Iz priložene vročilnice izhaja, da je bila odločba, št. 090-141/2018/4 (206-09) z dne 7. 11. 2018, naslovljena na naveden zavod za prestajanje kazni, prosilcu vročena 8. 11. 2018, ko je podpisal predmetno vročilnico. Petnajst (15) dnevni prekluzivni pritožbeni rok za vložitev pritožbe (prvi odstavek 235. člena ZUP) je tako začel teči naslednjega dne, tj. 9. 11. 2018 (drugi odstavek 100. člena ZUP), in se je iztekel 24. 11. 2018.

IP je tako dalje ugotavljal, kdaj je prosilec pritožbo z dne 26. 11. 2018 vložil pri organu oziroma ali je bila vložena pravočasno.

Prvi odstavek 68. člena ZUP določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Glede na okoliščine konkretne zadeve je treba upoštevati tudi četrti odstavek 68. člena ZUP, ki določa, da se za osebe, ki jim je vzeta prostost, za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan, ko te osebe izročijo vlogo upravi zavoda, v katerem so. Uprava zavoda, ki sprejme vlogo, mora vložniku na njegovo ustno zahtevo potrditi prejem. Za tako potrdilo se taksa ne plača. Poleg četrtega odstavka 68. člena ZUP urejajo dopisovanje obsojencev tudi Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) ter Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS, št. 42/2016– v nadaljevanju Pravilnik). ZIKS-1 v prvem odstavku 70. člena določa, da obsojenec sprejema pisanja od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in organizacij ter se obrača nanje z vlogami za varstvo svojih pravic in pravnih koristi preko zavoda v zaprtih kuvertah. Pravilnik pa v prvem odstavku 56. člena določa, da obsojenci pošiljajo in sprejemajo pisanja in pisemske pošiljke v zavodu po urniku in na način, ki je določen v hišnem redu zavoda. Iz navedenih členov jasno izhaja, da morajo obsojenci poštne pošiljke pošiljati preko zavoda. Takšno pošiljanje tudi omogoča naknadni nadzor pravočasnosti vlog v skladu s četrtim odstavkom 68. člena ZUP.

Vendar pa iz spisovne dokumentacije po presoji IP izhaja, da se pri vložitvi pritožbe z dne 26. 11. 2018 prosilec takšnega načina pošiljanja pošte ni poslužil, temveč je pritožbo očitno poslal sam, kar izhaja iz žiga oddane pošiljke na pisemski ovojnici, ki je pripeta predmetni pritožbi. Prav tako iz nje ni razvidno, da bi izročena upravi zavoda oz. zavodu. Splošna praksa zavodov v zvezi s pošiljanjem pisanj oseb, ki jim je odvzeta prostost je, da zavodi pošiljajo ta pisanja v svoji pisemski ovojnici, na kateri je naveden zavoda, v to pisemsko ovojnico pa vstavijo pisanje neposredno ali skupaj s kuverto, v kateri se nahaja pisanje, pri čemer je na notranji kuverti označeno, kdaj je oseba, ki ji je bila odvzeta prostost, to pisanje izročila zavodu. Takšni pošiljki pa je priložen tudi spremni dopis zavoda. Iz pisemske ovojnice, ki je pripeta k pritožbi zoper odločbo organa, 090-141/2018/4 (206-09) z dne 7. 11. 2018, pa ne izhaja nič od navedenega, temveč izgleda tako, kot bi jo prosilec oddal osebno na pošti. Čemur prosilec v pritožbi z dne 15. 12. 2018 niti ne oporeka.

Ker prosilec pritožbe z dne 26. 11. 2018 očitno ni izročil upravi zavoda, temveč jo je poslal sam, neposredno po pošti, ni mogoče ugotoviti datuma, kdaj je bila pošiljka izročena zavodu in zato tudi v konkretnem primeru IP ni mogel uporabiti določbe četrtega odstavka 68. člena ZUP, temveč je pravočasnost pritožbe presojal po prvem oziroma drugem odstavku 68 člena ZUP, ki sicer velja za osebe, ki so na prostosti.

Ker iz žiga na predmetni pisemski ovojnici izhaja, da je prosilec pritožbo, datirano z dnem 26. 11. 2018 poslal organu s poštno pošiljko 28. 11. 2018, je organ pravilno ugotovil, da je prepozna in jo zato z izpodbijanim sklepom zavrgel. Drugi odstavek 240. člena ZUP namreč določa, da če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo vloži neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom.

Pritožba prosilca je torej neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (v povezavi s prvim odstavkom 259. člena ZUP) zavrnil in potrdil odločitev organa v izpodbijani odločbi.

K II. točki izreka: 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke