prosilec - Mestna knjižnica Ljubljana
+ -Številka: 090-12/2019
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do dokumentov v zvezi z odpovedjo prireditve v Knjižnici Otona Župančiča in dokumente, ki opisuje interno politiko in kriterije, na podlagi katerih se Knjižnica Otona Župančiča-Mestna knjižnica Ljubljana odloča o tem, ali bo določeno prireditev organizirala oz. ne ter kdaj in na osnovi kakšnih kriterijev se lahko odloči za njeno odpoved, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP na podlagi vpogleda v področne pravne akte, ki urejajo dejavnost organa in na podlagi pojasnila organa ugotovil, da organ nedvomno ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Organ je pojasnil, na kakšen način organizira oziroma odpove prireditve v prostorih organa in IP ni videl utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel. IP je pojasnil, da mu ni znana pravna podlaga, ki bi določala obveznost organa, da sprejme pravila, kriterije ipd. za organiziranje oz. odpovedovanje prireditev. Poleg tega pa se IP nima pristojnosti spuščati v delo organa oziroma v način organiziranja prireditev in s kom bo organ sodeloval. Kot je pravilno pojasnil že organ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve.
ODLOČBA:
Številka: 090-12/2019/5
Datum: 22. 1. 2018
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristine Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 14. 1. 2019, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 10. 1. 2019, št.: 047-2/2019-2, Mestne knjižnice Ljubljana, Kersnikova ulica 2, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožba prosilca se zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 25. 12. 2018 zahteval, da mu organ po elektronski poti omogoči dostop do naslednjih dokumentov:
- datoteko, iz katere bodo razvidni vsebinski razlogi za odpoved prireditve z naslovom »Manifest za evropski preporod - Alain de Benoist«, ki bi se morala zgoditi 29.10.2018 v Knjižnici Otona Župančiča, a jo je knjižnica dne 26.10.2018 odpovedala, o čemer je bil,
- datoteko, ki opisuje interno politiko in kriterije, na podlagi katerih se Knjižnica Otona Župančiča-Mestna knjižnica Ljubljana odloča o tem, ali bo določeno prireditev organizirala oz. ne ter kdaj in na osnovi kakšnih kriterijev se lahko odloči za njeno odpoved.
Organ je z odločbo z dne 10. 1. 2019, št. 047-2/2019-2 zahtevo prosilca zavrnil in odločil, da posebni stroški niso nastali. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in navedel, da je v obravnavani zadevi najprej ugotavljal, v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, kateri dokumenti so informacija javnega značaja v predmetni zadevi. Organ je poudaril, da kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, je informacija javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Ta pogoj je v teoriji poznan tudi kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so torej dolžni omogočiti dostop le do informacij, ki že obstajajo, in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Torej, za posredovanje informacij javnega značaja je bistveno, da organ z informacijo razpolaga ter da obstaja v materializirani obliki. Organ je navedel, da v predmetnem primeru prosilec zahteva informacijo javnega značaja, s katero ne razpolaga. Vse vsebinske informacije je organ prosilcu že posredoval, drugih informacij pa organ nima, zlasti pa ne razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva. Zakon namreč organu ne nalaga kreiranja dokumenta, iz katerega bo razvidna odpoved prireditve. z organom tudi ni sklenil takega dokumenta, v katerem bi se opredelile pravice in obveznosti med njima, in zato …..do takega dokumenta ni upravičen, saj tudi tak dokument ne obstaja. Poleg navedenega prosilec zahteva tudi datoteke, ki opisujejo interno politiko in kriterije, na podlagi katerih se organ odloča o tem, katero prireditev bo organiziral in o kriterijih za odpoved prireditve. Organ je navedel, da tudi takih dokumentov nima, saj ne obstaja nobena predpisana obveznost, da bi te dokumente organ moral imeti, niti kreiranja takega dokumenta ni utemeljeno pričakovati. Vsak izvajalec prireditve, ….., je namreč unikaten in njegovega ustvarjanja ni mogoče primerjati z drugimi ustvarjalci do te mere, da bi se zagotovila neka matematična primerljivost. Glede na navedeno je organ zaključil, da ne razpolaga z nobenimi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Prav tako ne ve, ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga kakšen drug organ. Na podlagi navedenega je organ odločil, da zavrne zahtevo prosilca, saj zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja. Posebni stroški niso nastali.
Prosilec je vložil pritožbo z dne 14.1.2019, v kateri je navedel,………………………... Po tem se je odločil, da informacije poskusi dobiti po uradni poti, torej s pomočjo zahteve za dostop do informacij javnega značaja, za katero je organ izdal zavrnilno odločbo. V obrazložitvi odločbe organ trdi, da mu je vse vsebinske informacije, ki jih je zahteval, že posredoval, kar ni res. Edina informacija v zvezi z odpovedjo prireditve, ki mu jo je organ poslal je bila, da so prireditev odpovedali, »ker niso bili seznanjeni z vsemi informacijami v zvezi s predstavitvijo knjige, ki so šele tedaj prišle do njih«. Trdi tudi, da zahteva informacijo javnega značaja, s katero ne razpolaga. Prosilec je navedel, da s tem, ko organ zamolči, da je prosilec dvakrat pisno prosil zgolj za informacijo (torej ne za informacijo javnega značaja, ki mora obstajati v obliki dokumenta) in šele potem posegel po vzvodu dostopa do informacij javnega značaja, se organ pretvarja, da ne ve, zakaj je prireditev odpovedal, ali pa te informacije, ki bi morala biti javna, noče povedati. Če organ informacije, za katero je zaprosil, nima v obliki dokumenta, še ne pomeni, da mu je ni treba dati. Če bi bilo tako, da organ »ni dolžen nikomur polagati računov« glede odpovedi prireditve, bi se lahko izognil dajanju kakršnihkoli informacij, do katerih je javnost upravičena, saj bi se temu izognil preprosto tako, da dokumentov sploh ne bi ustvarjal, razen tistih, ki jih po zakonih mora. Glede druge zahteve po dokumentu, ki opisuje interno politiko in kriterije, na podlagi katerih se Knjižnica Otona Župančiča - Mestna knjižnica Ljubljana odloča o tem, ali bo določene prireditve organizirala oziroma ne, in kdaj in na osnovi kakšnih kriterijev se lahko odloči za njeno odpoved: Iz obrazložitve odločbe organa prosilec sklepa, da organ samovoljno, brez dogovorjenih, sprejetih in napisnih pravil in kriterijev odloča o organizaciji prireditev in njih odpovedih, česar organ kot javna ustanova, ki bi morala biti zavezana k transparentnemu delovanju, ne bi smel početi. Organ bi moral imeti zapisane vsaj smernice ali načela, po katerih se ravna v o odnosu do svojih uporabnikov in javnosti in po katerih organizira prireditve. Iz obrazložitve odločbe sklepa, da organ noče odgovoriti na preprosto vprašanje davkoplačevalca: ………………Ker je organ že oglaševal dogodek mesec dni pred dnevom predstavitve, prosilec domneva, da so nastale v zvezi z odpovedjo dogodka in razlogi za odpoved dogodka informacije v materializirani obliki (korespondenca po elektronski pošti z informacijami, ki so povzročile odpoved, sestanek zapisnika med odgovornimi za dogodke, sporočitev informacije o odpovedi sodelavcem knjižničarjem, priprava materiala za novo obvestilo o odpovedi za spletno stran, kjer je bila najavljena odpoved, itd.). Prosilec je izpostavil, da je bila odpoved prireditve zelo odmevna med nekaterimi vidnimi intelektualci in v opozicijskih medijih, kar v javnosti daje vtis svetovnonazorske, politične in ideološke pristranskosti organa.
Organ je dne 15. 1. 2019, po elektronski poti poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Pri tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V konkretni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga. Organ je zahtevo prosilca namreč zavrnil iz razloga, ker z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Pritožba prosilca pa izhaja iz domneve, da bi organ z zahtevanimi informacijami moral razpolagati, saj je javna ustanova, ki je zavezana k transparentnemu delovanju, zato ne more brez dogovorjenih, sprejetih in napisnih pravil in kriterijev odločati o organizaciji oz. o odpovedi prireditev.
IP je zato v konkretnem postopku primarno ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen kriterij materializirane oblike v skladu z opredelitvijo informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 18. 1. 2019 pozval organ k dodatnemu pojasnilu, da dodatno, bolj natančno pojasni, na kakšen način oz. po kakšnem postopku pride do sodelovanja z ustvarjalci, ki najamejo prostore organa za posebne dejavnosti (kot določa 8. člen Pravilnika o poslovanju Mestne knjižnice Ljubljana z uporabniki: snemanje, fotografiranje, predstavitve, sestanke in drugo). Ali je odločitev organa za sodelovanje vezan na zakon, pravilnik ali na drug dokument, ki bi določal pogoje oz. kriterije, kar je predmet zahteve prosilca (smernice, načela,..?)? Prav tako je IP pozval organ, da še dodatno obrazloži svoje pojasnilo »da so šele sedaj prišli do vseh informacij v zvezi s predstavitvijo knjige«, z vidika, ali v tej zvezi razpolaga s kakšnim dokumentom, ki bi vseboval razloge za odpoved prireditve.
Organ je dne 18. 1. 2019 odgovoril, da skladno z zahtevo podaja naslednja pojasnila, in sicer: v dotičnem primeru………….. MKL si sama izbira prireditve, ki jih izvaja in vabi različne goste, ki jih v okviru prireditve gosti. Nekateri gosti dajejo pobudo sami, spet drugi pa so povabljeni s strani MKL. V ta namen se ne sklepa najemne pogodbe z gosti, saj gre za prireditev MKL, temveč se z gostom dogovori sodelovanje na prireditvi MKL. Končna odločitev organa za sodelovanje ali nesodelovanje z gostujočo osebo na prireditvi organa poteka prosto in ni vezana na noben pravilnik ali dokument, ki bi določal pogoje in kriterije, ki so predmet zahteve prosilca. Takšnega dokumenta organ nima. Edine informacije o vsebini knjige, ki naj bi bila predmet prireditve, do katerih ima organ dostop, so dostopne na spletu in so javne. Drugih informacij pri organu ne iščejo, niti se jih ne poslužujejo. Organ je še poudaril, da ima …knjigo v knjižnični zbirki MKL in da tako obravnava enako kot vse druge avtorje knjig, zato organ meni, da je očitek, da diskriminira, popolnoma neutemeljen.
IP ugotavlja, da knjižnično dejavnost organa ureja Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1), in sicer so v 2. in 16. členu navedenega zakona opredeljene dejavnosti, ki se izvajajo v okviru javne službe. Za obravnavani primer je relevanten zlasti drugi odstavek 16. člena, ki določa, da splošne knjižnice (kamor se uvršča tudi organ, op. IP) v okviru javne službe iz 2. člena tega zakona tudi: »sodelujejo v vseživljenjskem izobraževanju, zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo, zagotavljajo dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih, organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture, organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami, organizirajo kulturne prireditve, ki so povezane z njihovo dejavnostjo«. Podrobnejših pravil, kriterijev, smernic za izvedbo dejavnosti, opredeljenih v 16. členu ZKnj-1, navedeni zakon ne opredeljuje, so pa v Uredbi o osnovnih storitvah knjižnic (dalje Uredba), opredeljene osnovne storitve knjižnic, namenjene uporabnikom, ki so določene na podlagi 2. člena ZKnj-1, med njimi posebej tiste, ki so za uporabnika brezplačne, ter obratovalni čas in način poslovanja knjižnic. Uredba tako v 11. členu zgolj določa, »da knjižnica organizira prireditve, s katerimi promovira svoje knjižnične zbirke in svoje storitve. Uporabnikom omogoča prost vstop na te prireditve«. Na podlagi 15. člena Uredbe je organ sprejel Pravilnik o poslovanju Mestne knjižnice Ljubljana z uporabniki, ki ureja način poslovanja knjižnice. V 8. členu navedenega pravilnika je opredeljena »uporaba prostorov«, tudi za npr. prireditve. Kakšnim podrobnih pravil, kriterijev, smernic ipd. za izvedbo prireditve oz. za njihovo odpoved, v smislu zahteve prosilca pa IP v navedenih pravnih podlagah ni našel.
IP na podlagi vpogleda v področne pravne akte, ki urejajo dejavnost organa in na podlagi pojasnila organa ugotavlja, da organ nedvomno ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Organ je pojasnil, na kakšen način organizira oziroma odpove prireditve v prostorih organa in IP ne vidi utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel. Kot rečeno, pa IP ni znana pravna podlaga, ki bi določala obveznost organa, da sprejme pravila, kriterije ipd. za organiziranje oz. odpovedovanje prireditev. Poleg tega pa se IP nima pristojnosti spuščati v delo organa oziroma v način organiziranja prireditev in s kom bo organ sodeloval. Kot je pravilno pojasnil že organ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Glede navedb prosilca, da »če organ informacije, za katero je zaprosil, nima v obliki dokumenta, še ne pomeni, da mu je ni treba dati«, pa IP pojasnjuje, da vloga, s katero prosilec zahteva določena ravnanja od organa, pojasnila, razne obrazložitve, ne predstavljajo zahteve za dostop do informacij javnega značaja, na podlagi katere bi IP lahko ukrepal. Na pojasnila, razlage in analize se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza. To seveda ne pomeni, da organi niso dolžni odgovarjati na vloge, v katerih so pozvani k posredovanju določenih informacij kot odgovor na vprašanje, vendar se v teh primerih takšna vloga ne obravnava po postopku po ZDIJZ in zato IP tudi ni pritožbeni organ, če organ zahtevanih informacij kot odgovor na vprašanje ne posreduje.
Ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, je IP pritožbo prosilca na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke