prosilec - Občina Novo mesto

POVZETEK:

Prosilec je na podlagi ZDIJZ od organa zahteval odgovore na določena vprašanja, ta pa je o njegovi zahtevi odločil z izpodbijano odločbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga in iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja. Prav tako je IP sledil navedbam organa, da skladno z ZDIJZ ni dolžan prosilcem pripravljati odgovorov na vprašanja. Upoštevaje vse navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-7/2019/2

Datum: 18. 1. 2018

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……., z dne 3. 1. 2019 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, št. 0901-45/2018/2 (401) z dne 17. 12. 2018, Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto  (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 3. 1. 2019 zoper odločbo Mestne občine Novo mesto, št. 0901-45/2018/2 (401) z dne 17. 12. 2018, se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 19. 11. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri opisuje pretekle dogodke v zvezi s pobudo za ureditev varnega prehoda za pešce na Šmarješki cesti pri čistilni napravi v Ločni ter hkrati od organa zahteva odgovore na naslednja vprašanja, ki jih je razdelil v dva sklopa, in sicer:

- prvi sklop:

• kdaj je bila naročena in kdaj izdelana tehnična dokumentacija za varno urejen prehod za pešce iz pločnika ob čistilni napravi, ki se slepo konča, na pločnik ob tovarni zdravil Krka,
• kolikšna je vrednost izdelave te dokumentacije,
• kolikšna je vrednost izvedbe ter
• kam so usmerjena sredstva iz proračuna, ki so bila rezervirana za to realizacijo,

- drugi sklop:

• kdo je naročnik tehnične dokumentacije, ki bo obsegala rekonstrukcijo z vso infrastrukturo Šmarješke ceste od križišča pri Ločenskem mostu do bodočega nadvoza (mostu) čez Krko na cestninski hitri cesti tretje razvojne osi,
• kdaj bo izdelana dokumentacija in kakšna bo njena vrednost,
• kolikšna je pričakovana vrednost investicije,
• kdo bo investitor ali več investitorjev,
• v kakšni finančni vlogi je občina v predmetni investiciji z ozirom na Celostno prometno strategijo Mestne občine Novo mesto (maj 2017) do konca leta 2025, oziroma v akcijsko finančnem načrtu, ki ima petletni doseg z obdobjem do konca leta 2022, če v nobenem od stebrov ni niti slutiti predvidenih sredstev ter
• kdo bo moralno odgovarjal, če v naslednjih letih (minimalno štiri leta) do dokončanja rekonstrukcije Šmarješke ceste zgodi nesreča s človeškimi žrtvami.

O zahtevi prosilca je organ odločil z izpodbijano odločbo, št. 0901-45/2018-2 (401) z dne 17. 12. 2018, s katero je zahtevo prosilca v drugem sklopu, ki se nanaša na tehnično dokumentacijo v zvezi z rekonstrukcijo Šmarješke ceste od križišča pri Ločenskem mostu do bodočega nadvoza (mostu) čez Krko na cestninski hitri cesti tretje razvojne osi, pričakovano vrednost investicije, investitorja ali investitorje, finančno vlogo mestne občine v predmetni investiciji ter moralno odgovornost v primeru  nesreče, zavrnil. Glede prvega sklopa vprašanj pa je organ njegovi zahtevi ugodil in mu posredoval določeno dokumentacijo.

Dne 3. 1. 2019 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri navaja, da se organ izmika direktnemu odgovoru na njegovo vprašanje, čeprav so bila v proračunu za leto 2018 zagotovljena sredstva in pripravljena vsa potrebna dokumentacija, zakaj ta investicija ni bila izvedena in kam, na katero investicijo so bila preusmerjena sredstva. Prav tako se je organ izognil odgovoru na vprašanje, kdaj in kdo bo realiziral izvedbo zavarovanega prehoda za pešce. Prosilec še dodaja, da v primeru, da njegova vprašanja ne sodijo v vsebino ZDIJZ, zaproša za navedene informacije na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Odstop pritožbe je IP prejel dne 14. 1. 2019. Z odstopom pritožbe se je organ hkrati opredelil tudi do očitanih pomanjkljivosti, ki jih v pritožbi navaja prosilec.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec na podlagi ZDIJZ od organa zahteval odgovore na določena vprašanja, ta pa je o njegovi zahtevi odločil z izpodbijano odločbo. V dopisu št. 090-45/2018-4 (401) z dne 4. 1. 2019 (odstop pritožbe) je organ navedel, da je prosilcu v izpodbijani odločbi pojasnil, da skladno z ZDIJZ ni zavezan odgovarjati na vprašanja, temveč je dolžan posredovati zgolj dokumente, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja. Upoštevaje navedeno je organ skušal najti konkretne dokumente, ki se nanašajo na vprašanja prosilca, pri čemer je ugotovil, da razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na sveženj vprašanj prvega sklopa. Z izpodbijano odločbo je organ tako odločil, da se ti posredujejo prosilcu. Glede drugega sklopa vprašanj pa organ pojasnjuje, da ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na ta vprašanja. Projektna dokumentacija v zvezi z rekonstrukcijo Šmarješke ceste od križišča pri Ločanskem mostu do bodočega nadvoza (mostu) čez Krko na cestninski hitri cesti tretje razvojne osi namreč še ni narejena, prav tako ne finančna konstrukcija projekta, kar pomeni, da kriterij materializirane oblike iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ ni izpolnjen. Zato je prosilčevo zahtevo v tem delu zavrnil.

V konkretnem primeru je sporen obstoj (morebitnih) dokumentov, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja, ki jih je prosilec postavil v zahtevi z dne 19. 11. 2018.

Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.    organ mora z njo razpolagati, in

3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

Kot je organ navedel že v izpodbijan odločbi, so zavezanci dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP ugotavlja, da je prosilec v zahtevi z dne 19. 11. 2018 organu zastavil vrsto vprašanj, ki se nanašajo na ureditev varnega prehoda za pešce, in na podlagi katerih od organa pričakuje odgovore, pojasnila in obrazložitve. IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja (npr. kdaj bo izdelana dokumentacija in kakšna bo njena vrednost). IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo).

Iz zahteve prosilca jasno izhaja, da želi pridobiti določena pojasnila in odgovore v zvezi z ureditvijo varnega prehoda za pešce (npr. zahtevam naslednje odgovore). Prav tako v pritožbi prosilec navaja, da se organ izmika direktnemu odgovoru na njegovo vprašanje. Da je odločitev organa morebiti le pravilna, izpostavi tudi prosilec sam, ko v pritožbi navede, da v primeru v kolikor vsa vprašanja ne sodijo v vsebino ZDIJZ, prosi za navedene informacije na podlagi določb Uredbe o upravnem poslovanju.

Prav tako IP pri reševanju pritožbe ni posumil, da organ razpolaga ali bi lahko razpolagal z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na zastavljena vprašanja, dodatnih pojasnil in obrazložitev v zvezi s konkretnimi vprašanji, pa organ, na podlagi določb ZDIJZ, prosilcu ni dolžan posredovati. Ker organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. Posledično je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke