prosilec- Občina Log - Dragomer

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca zavrnil v celoti, ker dokument ne obstaja, med pritožbenim postopkom pa je prosilcu naknadno omogočil dostop do enega dokumenta. IP je pritožbo prosilca zavrnil, saj je organ prosilcu (naknadno) posredoval dokument, s katerim razpolaga, in torej prosilec nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev tega dokumenta. Glede drugega od zahtevanih dokumentov pa je bilo ugotovljeno, da z njim organ ne razpolaga.

ODLOČBA:

Številka: 090-6/2019/12

Datum: 26. 2. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 12. 2018, zoper odločbo Občine Log –Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici (v nadaljevanju organ), št. 090-53/2018-2 z dne 11. 12. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 27. 12. 2018 zoper odločbo Občine Log – Dragomer, št. 090-53/2018-2 z dne 11. 12. 2018, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 15. 11. 2018 na organ naslovil vlogo, v kateri je pojasnil, da je županski kandidat …. na soočenju županskih kandidatov povedal, da je bil kot župan spoznan za krivega, da se je na spletni strani objavilo gradivo, ki ne bi smelo biti objavljeno in je zato tudi prejel kazen. Na podlagi ZDIJZ je prosilec zahteval fotokopijo zapisnika z ugotovitvami inšpekcijskega organa, ki je omenjeno nedovoljeno dejanje ugotovil in sklep o izreku kazni.

O zahtevi prosilca je organ dne 11. 12. 2018 izdal odločbo št. 090-53/2018-2 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. Organ v zavrnilni odločbi navaja, da o tem, da bi bil župan spoznan za krivega, ker naj bi se na spletni strani objavilo gradivo, ki ne bi smelo biti objavljeno in je zato prejel kazen, nima nobenih informacij javnega značaja in da dokumenti, ki se nanašajo na župana in jih je izdal drugi državni organ, niso sami po sebi hkrati tudi informacija javnega značaja, ki jih je dolžna imeti občina, ki jo dotični župan, vodi. Pri tem organ še dodaja, da občina ni dolžna ugotavljati pomena navedene izjave župana, ki naj bi bila izrečna na soočenju, niti ni dolžna poizvedovati, na katere kazni in na katera ravnanja, ki naj bi bila deliktna, se obravnavana izjava nanaša, ampak je dolžna preveriti s katerimi informacijami javnega značaja razpolaga in če jih nima, zahtevo zavrniti.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 27. 12. 2018 pri organu vložil pritožbo. Navedel je, da je od organa zahteval zapisnik o ugotovitvi inšpekcijskega nadzora v zvezi s kršitvami župana glede nedovoljenih objav z osebnimi podatki na občinski spletni strani, hkrati pa je zahteval sklep o kazni. Meni, da organ v izpodbijani odločbi navaja napačne razloge za zavrnitev, saj nepravilnosti, ki jih je zagrešil župan, sodijo v delokrog županske funkcije in so kot taki javni dokumenti. Enako velja za sklep o kazni županu in ne posamezniku kot fizični osebi za prekršek, ki ga je storil v zasebnih zadevah. Pričakuje, da bo njegovi pritožbi ugodeno in da se mu dostavi zahtevane dokumente.

Pritožbo prosilca je organ dne 10. 1. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi prvega odstavka 245. člena ZUP, posredoval v odločanje IP. Pri tem je organ navedel, da se odločba nanaša na zadevo IP št. 0603-23/2018/2.

IP je organu dne 11. 1. 2019 poslal poziv št. 090-6/2019/2 na dostavo dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca in dokumentacijo, ki se pri organu vodi v zvezi z zadevo IP št. 0603-23/2018. Po podaljšanem roku za odgovor, je organ dne 28. 1. 2019 IP obvestil, da ne razpolaga z nobeno dodatno dokumentacijo glede zadeve, ki se pri IP vodi pod št. 0603-23/2018/2 ter da gre za obliko objektivne odgovornosti župana kot fizične osebe in ne za odgovornost občine. Slednja ni bila predmet postopka, zato tudi ne razpolaga z nobeno dokumentacijo s tem v zvezi.

Dne 31. 1. 2019 je organ IP obvestil, da je prosilcu omogočil dostop do zapisnika o inšpekcijskem ogledu št. 0612-37/2018/3 z dne 9. 3. 2018. S tem v zvezi je izdal tudi dopolnilno odločbo št. 090-53/2018 z dne 29. 1. 2019.

IP je v predmetni zadevi po uradni dolžnosti pri državnem nadzorniku za varstvo osebnih podatkov, ...., ki je vodil postopek inšpekcijskega nadzora št. 0612-37/2018 in prekrškovni postopek št. 0603-23/2018, dne 18. 2. 2019 poizvedel o zahtevanih dokumentih. Pojasnjeno je bilo, da je bil v postopku inšpekcijskega nadzora izdan le en zapisnik, in sicer št. 0612-37/2018/3 z dne 8. 3. 2018. Postopek inšpekcijskega nadzora je bil zaključen s sklepom o ustavitvi št. 0612-37/2018/37 z dne 7. 5. 2018. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je bil zoper odgovorno osebo Občine Log-Dragomer začet postopek o prekršku, št. 0603-23/2018. Odločba o prekršku št. 0603-23/2018/5 z dne 11. 9. 2018 je bila vročena le odgovorni osebi organa, ne pa tudi organu.

IP je dne 20. 2. 2019, z dopisom št. 090-6/2019/8, prosilca pozval, da se izjasni, ali je prejel zapisnik o inšpekcijskem ogledu št. 0612-37/2018/3 z dne 9. 3. 2018 in če v delu svojega zahtevka, ki ga je opredelil kot »fotokopijo zapisnika z ugotovitvami inšpekcijskega organa, ki je omenjeno nedovoljeno dejanje ugotovil«, vztraja pri pritožbi.

Na poziv je prosilec IP dne 21. 2. 2019 podal odgovor, da je prejel zapisnik o inšpekcijskem ogledu št. 0612-37/2018/3 z dne 9. 3. 2018. Pojasnil je, da je v svoji zahtevi želel kopijo »sklepa o dokončnih ugotovitvah in zaključkih državnega nadzornika ter sklep o izreku kazni«, ker teh dokumentov ni prejel, vztraja pri vloženi pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, sporno pa je, ali organ informacije, ki jih je prosilec zahteval, ima. Organ je zahtevo prosilca namreč zavrnil iz razloga, ker z dokumenti ne razpolaga.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Prosilec je v svoji vlogi z dne 15. 11. 2018 zahteval fotokopijo dveh dokumentov. Prvi dokument je opredelil kot »zapisnik z ugotovitvami inšpekcijskega organa, ki je omenjeno nedovoljeno dejanje ugotovil«. Drugi dokument pa kot »sklep o izreku kazni«. V nadaljevanju se je IP opredelil do razlogov, zakaj je pritožba prosilca neutemeljena.

IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ odločbe o prekršku št. 0603-23/2018/5 z dne 11. 9. 2018, ki jo je izdal IP v prekrškovnem postopku, ni prejel, ampak jo je prejela le odgovorna oseba. IP tako ne dvomi v odločitev organa, da tega dokumenta nima in da je to razlog zaradi katerega, ga prosilcu ne more dati.

Ob tem IP pojasnjuje, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP zavezancu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri zavezancu ne obstajajo, je IP ugotovil, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Zavezanec dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilcu namreč ne more posredovati.

Glede dela zahteve, ki jo je prosilec opredelil kot »zapisnik z ugotovitvami inšpekcijskega organa, ki je omenjeno nedovoljeno dejanje ugotovil«, je organ v izpodbijani odločbi sicer napačno ugotovil dejansko stanje, da tega dokumenta nima. V času odločanja o pritožbi pa je ugotovil, da dokument ima in je prosilcu dostop do zapisnika o inšpekcijskem ogledu št. 0612-37/2018/3 z dne 9. 3. 2018, omogočil.

Ker je organ prosilcu tekom pritožbenega postopka posredoval zahtevani dokument, s katerim razpolaga, to pomeni, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev teh dokumentov, saj je bilo njegovi zahtevi za dostop ugodeno in mu je organ zahtevani dokument, s katerim razpolaga, tudi posredoval. IP je mnenja, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati istih informacij javnega značaja, saj za to nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno.

V pritožbenem postopku je prosilec dne 21. 2. 2019 IP sporočil, da vztraja pri pritožbi, zato ker je zahteval »sklep o dokončnih ugotovitvah in zaključkih državnega nadzornika«. IP ugotavlja, da je prosilec v vlogi z dne 15. 11. 2018 svojo zahtevo opredelil kot »zapisnik z ugotovitvami inšpekcijskega organa, ki je omenjeno nedovoljeno dejanje ugotovil«. Tudi v pritožbi je svojo zahtevo povzel na enak način, in sicer da je zahteval »zapisnik o ugotovitvi inšpekcijskega nadzora v zvezi s kršitvami župana glede nedovoljenih objav z osebnimi podatki na občinski spletni strani« in ne kot svojo zahtevo opisuje v vlogi z dne 21. 2. 2019 »sklep o dokončnih ugotovitvah in zaključkih državnega nadzornika«. Po presoji IP je organ pravilno identificiral zahtevani dokument in prosilcu pravilno izročil zapisnik z dne 9. 3. 2018. Med dokumenti zadeve, ki se pri IP vodijo pod št. 0612-37/2018, se drug zapisnik, kot ga je organ izročil prosilcu, ne nahaja, kar pomeni, da v navedeni zadevi organ prosilcu ni more izročiti drugega zapisnika. Kot svojo zahtevo z dne 15. 11. 2018, ki je bila predmet tega postopka, prosilec razume v vlogi z dne 21. 2. 2019, pa dejansko zahteva nekaj drugega, kar pa ni bilo predmet primarne zahteve. Ne samo po poimenovanju, tudi po vsebini, bi njegovi zahtevi lahko ustrezal povsem drug dokument. Med dokumenti zadeve, ki se pri IP vodi pod št. 0612-37/2018, se sicer nahaja sklep o ustavitvi št. 0612-37/2018-37 z dne 7. 5. 2018, vendar pa glede na zahtevo prosilca z dne 15. 11. 2018, ki je predmet obravnavanega postopka, organ zahteve ni bil dolžan presojati v luči opredelitve, kot jo prosilec podaja dne 21. 2. 2019. Takšna opredelitev je lahko predmet nove zahteve, ki jo mora prosilec podati pri pristojnem organu in ne more biti predmet tega pritožbenega postopka.

IP je zaključil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene, saj je organ prosilcu (naknadno) posredoval dokument, s katerim razpolaga, glede drugega dokumenta pa je bilo ugotovljeno, da z njim organ ne razpolaga, zato je IP pritožbo, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot neutemeljeno

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s

spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke