prosilka- Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje »skena« zapisnikov iz meseca junija 2016 s predstavniki uporabnikov tovarne Rog in predstavniki Mestne občine Ljubljana o nameravanem rušenju objektov tovarne Rog. Njeno zahtevo je organ zavrnil zaradi varstva teka sodnega postopka (8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da zahtevana dokumentacija ni bila predložena v pravdnih zadevah na katere se je sicer skliceval organ, zato je IP zaključil, da zatrjevana izjema ni podana. Kljub temu, da torej zatrjevana izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana, je IP po uradni dolžnosti presojal, ali zahtevani dokumenti vsebujejo katero drugo od izjem po določbah 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

ODLOČBA:

Številka: 090-5/2019/7

Datum: 28. 2. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ........ (v nadaljevanju prosilka) z dne 12. 12. 2018, zoper odločbo št. 711-209/2016-159 z dne 28. 11. 2018, Mestne občine Ljubljana, Oddelek za kulturo, Ambrožev trg 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 12. 12. 2018 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, št. 711-209/2016-159 z dne 28. 11. 2018 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, posredovati zapisnik št. 610-9/2016-45 z dne 16. 6. 2016 ter zapisnik št. 610-9/2016-38 z dne 10. 6. 2016, pri čemer je dolžan v obeh dokumentih, v prvem odstavku besedila, prekriti imena in priimke prisotnih predstavnikov začasnih uporabnikov in uporabnic Roga.

1. V delu, v katerem se skladno s 1. točko izreka te odločbe prekrijejo varovani osebni podatki, se pritožba prosilke zavrne

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 11. 9. 2018 na organ, po elektronski pošti, naslovila zahtevo za posredovanje »skena« zapisnikov iz meseca junija 2016 s predstavniki uporabnikov tovarne Rog in predstavniki Mestne občine Ljubljana o nameravanem rušenju objektov tovarne Rog.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 711-209/2016-139 z dne 24. 9. 2018, s katero je v celoti zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov. Zoper takšno odločitev se je prosilka pritožila, o njeni pritožbi pa je odločal IP. Ta je ugotovil, da je pritožba utemeljena, zato je omenjeno odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je organ izdal odločbo št. 711-209/2016-159 z dne 28. 11. 2018 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zavrnil dostop do zaprošenih informacij zaradi izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Dne 12. 12. 2018 je prosilka neposredno pri IP vložila pritožbo zoper odločitev organa, ki je bila skladno z določbo drugega odstavka 239. člena ZUP posredovana organu. Ta je, po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP.

V pritožbi prosilka navaja, da organ meni, da bi razkritje podatkov škodilo strankam postopka (organu), saj ne bi mogli braniti svojih interesov brez zunanjih vplivov, predvsem javnosti in medijev. Prosilka povzema tudi navedbe organa glede izvedbe škodnega testa v primeru navedene izjeme ter poudarja, da je skladno s statutom organa njegovo delo javno. Nadalje navaja, da zahtevani dokumenti niso bili označeni kot dokumenti zaupne narave, kar dodatno nakazuje, da je potrebno njeni zahtevi ugoditi. Prav tako prosilka dodaja, da je v interesu javnosti, kot tudi vseh udeležencev v postopku, koristno in pomembno, da so zabeležke dogovorov s sestankov v oporo pri nadaljnjem ravnanju v dobrobit meščank in meščanov Ljubljane.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo konkretnega primera želi na tem mestu poudariti, da v postopku po ZDIJZ ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilka. V postopku po ZDIJZ se torej presoja zgolj vprašanje, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja, ki je dostopna erga omnes, torej z vidika javnosti in se npr. posebnega statusa prosilca in njegovega morebitnega specialnega interesa ne upošteva. Povedano drugače, v postopku po ZDIJZ je vprašanje, ali je prosilec npr. samostojni mestni svetnik, ki ima za dostop do informacije specialno pravno podlago v nekem drugem aktu, povsem irelevantno.  

V obravnavanem primeru je organ zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov, tj. zapisnikov št. 610-9/2016-38 z dne 10. 6. 2018 in št. 610-9/2016-45 z dne 16. 6. 2016, utemeljeval z izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

IP se v nadaljevanju ukvarja z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, oziroma ali  se je organ utemeljeno skliceval na navedeno izjemo.

Kot že zgoraj navedeno, organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Gre za izjemo varstva sodnih postopkov, za obstoj katere morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:

1. sodni postopek je v teku in

2. razkritje informacije bi škodovalo izvedbi tega postopka.

Na tem mestu se IP opredeljuje do navedbe organa, da ni dolžan zaprositi sodišča za mnenje glede škode, ki bi nastala teku sodnega postopka, v primeru razkritja zaprošenih dokumentov. V zvezi z navedenim se namreč organ sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018 in navaja, da iz citirane sodbe izhaja, da tudi če prvostopenjski organ zaprosi, da škodni test opravi sodišče oziroma kakšen drug organ, na mnenje tega organa ni vezan. Po mnenju organa gre za njegovo diskrecijsko pravico odločanja o tem, ali bo zahtevano informacijo razkril ali ne. IP pojasnjuje, da se je že v odločbi, s katero je zadevo vrnil organu v ponovno odločanje, skliceval na odločbi Upravnega sodišča RS (sodbi Upravnega sodišča št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008), iz katerih jasno izhaja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Le sodišče ima namreč pravico, da oceni, kdaj razkritje določenega podatka škoduje izvedbi postopka in kdaj ne, saj je predmet varstva tek sodnega postopka in ne morebiti kaka druga dobrina. Slednje je skladno s stališčem IP, ki meni, da  je za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek, temu pa sledi tudi sodna praksa. Obenem pa IP glede sklicevanja organa na sodbo Upravnega sodišča RS,  št.  I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018, dodaja, da je organ pomanjkljivo povzel navedbe sodišča, ki je v citirani sodbi pojasnilo, da niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ nista vezana na mnenja organa, ki vodi predkazenski postopek (npr. NPU), vendar pa bi po mnenju sodišča smela odločiti v nasprotju s tem mnenjem le, če bi za to obstajali razumni razlogi. IP poudarja, da je potrebno vsak primer obravnavati posebej in glede na posebnosti in okoliščine posameznega primera in zadeve ne gre posploševati.

Po navodilu IP bi moral organ v ponovljenem postopku pri izvedbi škodnega testa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pridobil mnenje sodišč v zvezi s tem, kakšna konkretna škoda za posamezen sodni postopek bi nastala z razkritjem zahtevanih informacij. Organ bi torej v predmetnem postopku moral pozvati sodišče oz. sodišča, ki postopek(ke) vodi(jo), naj pojasni(jo), ali bi lahko postopku z razkritjem zahtevanih dokumentov nastale škodne posledice ter kakšne bi bile te posledice. Slednjega organ ni storil, zato je IP za potrebe tega pritožbenega postopka sam zaprosil za mnenje glede razkritja zahtevanih dokumentov Okrožno sodišče v Ljubljani ter Višje sodišče v Ljubljani, pred katerima po navedbah organa potekajo sodni postopki. Organ je namreč v izpodbijani odločbi zapisal, da zahtevani zapisniki predstavljajo podatek po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za dokumente, ki vsebujejo podatke, pridobljene za potrebe sodnih postopkov v teku, vodenih zoper začasne uporabnike lokacije tovarne Rog. Razkritje teh podatkov bi po navedbi organa škodovalo izvedbi sodnih postopkov in predstavljalo ogrozitev interesov strank. Organ je navedel, da so še vedno v teku naslednji postopki, in sicer:

- postopek opr. št. II P 323/2018 pred Okrožnim sodiščem V Ljubljani,

- pritožbeni postopek zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani op. št. II P 1600/2016 z dne 30. 1. 2018,

- pritožbeni postopek zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 1611/2016-1 z dne 28. 12. 2017 ter

- pritožbeni postopek zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 1612/2016-1 z dne 23. 4. 2018.

IP je sodišči zaprosil za mnenje glede razkritja zahtevanih zapisnikov, in sicer je na sodišči naslovil vprašanji, ali so priloženi dokumenti del dokumentacije oz. predloženi v pritožbenih postopkih pred sodiščem (sodni postopek je v teku) ter ali bi z razkritjem teh dokumentov lahko nastale škodne posledice za izvedbo sodnega postopka ter kakšne bi bile te posledice.

Dne 19. 2. 2019 je IP prejel dopis Višjega sodišča v Ljubljani, v katerem je naslovno sodišče sporočilo, da je v vseh pravdnih zadevah II P 1600/2016 (II Cp 1569/2018), P 1611/2016 (I Cp 1363/2018) in P 1612/2016 (I Cp 1810/2018) že pravnomočno odločilo, in sicer je bila sodba Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi II P 1600/2016 izdana dne 5. 12. 2018, v zadevi P 1611/2016 dne 7. 11. 2018 ter v zadevi P 1612/2016 dne 21. 11. 2018. Hkrati je Višje sodišče v Ljubljani dodalo, da se spisi nahajajo na pristojnem sodišču prve stopnje, zato je zaprosilo, ali so zahtevani dokumenti del spisovne dokumentacije v navedenih pravdnih zadevah, odstopilo v pristojno reševanje na Okrožno sodišče v Ljubljani. Slednje je dne 26. 2. 2019 IP sporočilo, da so po pregledu spisov in prilog v pravdnih zadevah, ki so se pred naslovnim sodiščem vodile pod opr. št. II P 1600/2016, I P 1611/2016 ter I P 1612/2016 ugotovili, da zapisnika št. 610-9/2016-45 z dne 16. 6. 2016 ter št. 610-9/2016-38 z dne 10. 6. 2016 nista del dokumentacije pregledanih spisov. Navedena zapisnika torej nista bila predložena v omenjenih pravdnih zadevah.

Na zaprosilo IP je dne 22. 2. 2019 odgovorilo tudi Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je pojasnilo, da je opravilo vpogled v spis pravdne zadeve opr. št. II P 323/2018, pri čemer je ugotovilo, da se zapisnika št. 610-9/2016-45 z dne 16. 6. 2016 št. 610-9/2016-38 z dne 10. 6. 2016 ne nanašata na zadevo, ki se vodi pod opr. št. II P 323/2018. Navedena zapisnika namreč nista del spisa oz. spisovne dokumentacije spisa opr. št. II P 323/2018. Sodišče zaključi, da se iz navedenega razloga ne more izreči o morebitnem nastanku škodljivih posledic za izvedbo konkretnega postopka v primeru razkritja teh dokumentov.

Upoštevaje vse zgoraj navedeno IP ne more slediti navedbam organa, da je glede posredovanja zapisnika št. 610-9/2016-45 z dne 16. 6. 2016 ter zapisnika št. 610-9/2016-38 z dne 10. 6. 2016 podana izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Še več, omenjena dokumenta nista niti del spisovne dokumentacije pravdnih zadev, na katere se sklicuje organ v izpodbijani odločbi, zato njuno razkritje ne more niti vplivati na potek sodnega postopka.

Kljub temu, da torej zatrjevana izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana, je IP v nadaljevanju po uradni dolžnosti presojal, ali zahtevani dokumenti vsebujejo katero drugo od izjem po določbah 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP je vpogledal v zahtevana zapisnika in ugotovil, da vsebujeta osebne podatke predstavnikov začasnih uporabnikov in uporabnic Roga, predstavnikov MOL, župana MOL, podžupana MOL, zato je v nadaljevanju presojal, ali navedeni osebni podatki predstavljajo varovane osebne podatke.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Izhajajoč iz zgoraj navedenega osebni podatki predstavnikov MOL niso varovani osebni podatki, saj gre za osebne podatke javnih uslužbencev, ki so v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ javni. Nasprotno pa velja za osebne podatke predstavnikov začasnih uporabnikov in uporabnic Roga. Za razkritje teh osebnih podatkov IP namreč ni našel pravne podlage, zato jih je organ ob posredovanju dokumentov dolžan prekriti. Posledično je pritožbo prosilke v tem delu treba zavrniti, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

IP tako zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da je treba zadevo rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški, zato je IP odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke