Amnesty international Slovenije - Ministrstvo za notranje zadeve

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z informacijami, ki jih je zahteval prosilec, ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-294/2018/5

Datum: 18. 2. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Amnesty International Slovenije, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana (dalje prosilec) z dne 24. 12. 2018, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-128/2018/8 (155-12) z dne 10. 12. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 090-128/2018/8 (155-12) z dne 10. 12. 2018 se zavrne.

1. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 30. 7. 2018 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Navaja, da želi posredovanje:

1. vseh posredovanih navodil, usmeritev oziroma depeš glede ravnanja policistov/Policije na terenu glede beguncev, migrantov/prebežnikov/pribežnikov, operativnega vodenja postopkov, organizacijo dela, spremembe taktike v okoliščinah povečanih migracijskih pritiskov ali glede drugih povezanih vsebin (denimo glede prevajalskih storitev), poslanih s strani Ministrstva za notranje zadeve na Generalno policijsko upravo, PU Novo mesto ali PP Metlika ter PP Črnomelj. Natančna oblika in ime dokumentov ni znana, najverjetneje pa gre tako za elektronsko kot fizično obliko dokumentov. Prosilec želi vse zadevne dokumente na te teme med 1. 3. 2018 in 20. 7. 2018 (po neformalnem zasedanju Sveta EU za notranje zadeve v Innsbrucku, ki je bil 12. 7. 2018);
2. vseh odgovorov GPU, PU Novo mesto, PP Metlika in PP Črnomelj na posredovana navodila, usmeritve oziroma depeše pod tč 1 njegove zahteve, ki jih je prejelo Ministrstvo za notranje zadeve;
3. poročil oziroma ugotovitev internih nadzornih mehanizmov glede ravnanja policije v postopkih nadzora državne meje glede uveljavljanja pravice do mednarodne zaščite oziroma glede migracij oziroma glede ugotovitev poročil Amnesty International Slovenije ter Pravno-informacijskega centra PIC. Tiskovno sporočilo Policije z dne 20. 7. 2018 navaja, da je državni sekretar g. Šefic že imel na voljo določena poročila, najavil pa je tudi »ugotovitev« dodatnih očitkov: »Po trenutnih ugotovitvah, vse aktivnosti še niso končane, kaže, da nekatere osebe, ki se navajajo kot osebe, ki jim ni bil omogočen dostop do mednarodne zaščite, sploh niso bile v Sloveniji. Mi bomo seveda ugotovili vse okoliščine in na podlagi tega vodili nadaljnje aktivnosti.«

Prosilec je navedel, da želi zahtevane informacije v elektronski obliki prejeti na e – naslov: amnesty@amnesty.si. Z zahtevo ne prosi oz. želi dostopa do osebnih podatkov.

O zahtevi prosilca je organ dne 10. 12. 2018 izdal odločbo št. 090-128/2018/8 (155-12). Navaja, da je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja v Pravni službi organa preverila, ali organ razpolaga z dokumenti, na katere se nanaša prosilčeva zahteva. Uradna oseba je obvestila Kabinet ministra, Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo ter Direktorat za policijo in druge varnostne naloge in jih zaprosila za posredovanje dokumentov, na katere se nanaša prosilčeva zahteva. Vsi trije zaprošeni organi so odgovorili, da z dokumenti, na katere se nanaša prosilčeva zahteva, ne razpolagajo. Ker organ z dokumenti, na katere se nanaša zahteva prosilca, ne razpolaga, ti dokumenti niso informacija javnega značaja, ker ni izpolnjen eden izmed pogojev za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ – da organ z informacijo razpolaga. Posledično je organ zahtevo prosilca zavrnil.

Prosilec je dne 24. 12. 2018 zoper odločbo št. 090-128/2018/8 (155-12) z dne 10. 12. 2018 vložil pritožbo (dalje izpodbijana odločba). V zvezi s tč. 1 svoje zahteve navaja, da ne more verjeti, da organ ne posreduje navodil, usmeritev oziroma depeš GPU oz. Policiji, še posebej pa, da do tega ni prihajalo v zahtevanem obdobju med 1. 3 in 20. 7. 2018, ko se je več kot očitno zgodila sprememba v politiki ravnanja na državni meji s Hrvaško. Navaja, da je v neprivilegiranem položaju, ker kot organizacija civilne družbe ne more učinkovito izpodbijati javne listine – ugotovitev organa v izpodbijani odločbi, ker enostavno nima dostopa do komunikacije MNZ s Policijo na vseh ravneh. Edini mehanizem, ki lahko razčisti nasprotje med zahtevo in navedenimi ugotovitvami, je ogled in camera, ki ga lahko izvede pritožbeni organ. Glede na vse dosedanje postopkovne kršitve Policije v tem in drugih povezanih postopkih po mnenju prosilca obstaja možnost, da navedbe o neobstoju zahtevanih dokumentov v izpodbijani odločbi ne držijo. Kot dodaten argument prosilec dodaja, da je v postopku pod št. 090-103/2018/18, ki ga je vodila Policija, izhajajo, da obstaja konkreten dokument z naslovom »Analiza tveganj pri čezmejni kriminaliteti in nedovoljenih migracijah«. Ker je v sorodnem postopku pritožbeni organ ugotovil, da ta dokument ni bil posredovan znotraj Policije (odločba IP št. 090-223/2018/6 z dne 30. 11. 2018), prosilec meni, da gre za dokument MNZ, ki spada v domet njegove zahteve. Skladno z navedenim prosilec prosi IP, da izvede ogled in camera, preveri navedbe v tem delu, ugotovi organ, ki poseduje vsaj ta dokument oziroma dejanski obseg dokumentov ter datum izdaje, in odloči skladno z materialnim pravom glede na zahtevo po ZDIJZ. Glede tč. 3 svoje zahteve pojasnjuje, da je jasno navedel, da je tedanji državni sekretar podal izjavo v prvi osebi množine, kar jasno kaže, da je že posedoval »ugotovitve«. Imenovani je nastopal v funkciji državnega sekretarja na MNZ, kar kaže, da je organ v trenutku podaje izjave, dne 19. 7 2018, določene ugotovitve že imel. Izjave ne puščajo dvoma in te »ugotovitve«, ne glede na to, kako se uradno imenujejo, zapadejo pod zahtevo. Prosilec ne verjame, da tega dokumenta/teh dokumentov decembra 2018 nihče ne najde. Prosilec je v zahtevi tudi navedel vir sporočila za javnost Policije, ki pa se sklicuje na izvirni vir tiskovne konference na spletni strani MNZ (ki je navedena na povezavi Policije), kjer je tudi slika imenovanega pred ozadjem MNZ. Prosilec dopušča, da je morda končno poročilo nastalo kasneje – vendar pa nejasnosti prvostopenjski organ lahko razjasni tako, da posreduje tako ugotovitve, ki jih je imel na voljo imenovani, kot tudi končno poročilo, ki je morebiti nastalo kasneje. Prosilec še dodaja, da je na sestanku z novim ministrom dne 27. 11. 2018 dobil ustno zagotovilo, da bo prosilec poročilo s podobno vsebino prejel. Prosilec poudarja, da želi vsekakor tudi dokumente iz obdobja, ki ga navaja zahteva (od marca do 20. 7. 2018), ki jih je omenjal imenovani državni sekretar. Če jih je omenjal, jih je tudi imel. Tudi tu pa resnično dejansko stanje lahko ugotovi samo ogled in camera, ki ga prosilec predlaga tudi glede te točke. Prosilec še dodaja, da izpodbijana odločba tudi krši Ustavo RS, in sicer načelo pravne države iz 2. člena, ki zagotavlja, da vsi subjekti nekega pravnega reda lahko utemeljeno pričakujejo, da bo pravni red pošteno, pravično, procesno zakonito in vsebinsko pravilno obravnaval pravna razmerja.

Pritožbo prosilca je organ dne 28. 12. 2018, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP.

Z namenom ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, je IP pri organu, dne 5. 2. 2019, na podlagi 11. člena ZInfP, opravil ogled in camera. Organ je na ogledu pojasnil, da MNZ ne posega v konkretne operativne postopke policije, v kolikor so zaznane nepravilnosti, minister odredi nadzor na dotičnem področju, ki ga opravi Direktorat za policijo in druge varnostne naloge. Na podlagi ugotovitev nadzora se po potrebi pripravijo usmeritve za odpravo nepravilnosti oz. predlagajo ukrepi za nadaljnje delo policije. V konkretnem primeru tovrstni nadzor ni bil odrejen in organ posledično ne razpolaga z nobenimi dokumenti v zvezi s tem. Organ je še dodal, da nima pristojnosti, da usmerja delo policije glede izvajanja zakona o mednarodni zaščiti, pristojnosti policije v zvezi s postopki mednarodne zaščite so jasno določene v zakonu. V zvezi z zahtevo prosilca pod tč. 1 notranje organizacijska enota MNZ, pristojna za mednarodno zaščito, ni dajala policiji nobenih usmeritev. Posledično organ z dokumenti iz zahteve prosilca pod tč. 1 in 2 ne razpolaga. Glede tč. 3 zahteve prosilca in izjave takratnega državnega sekretarja, je organ pojasnil, da predvideva, da je njegov odgovor o »ugotovitvah« temeljil na konkretnih podatkih, case by case, ki jih je za pripravo odziva na pismo Varuha človekovih pravic, v povezavi z navedbami PIC in Amnesty International Slovenija, pripravila policija. MNZ teh podatkov sicer nima, gre za podatke o individualnih postopkih, s katerimi razpolaga le policija. Tudi iz predmetnega sporočila za javnost, na katerega se sklicuje prosilec, izhaja, da gre za ugotovitve GPU, saj sporočilo npr. navaja »da GPU pri izvajanju spremljanja stanja na terenu in nadzora nad delom policistov do sedaj ni zaznala nepravilnosti, prav tako o teh ni bila obveščena z lokalne in regionalne ravni.« Organ je še dodal, da izjave bivšega državnega sekretarja ne more komentirati, ker ta ni več zaposlen pri njem. Ob tem je organ še pojasnil, da je nadzor nad delom policije na terenu opravil tudi UNHCR in da ni podal posebnih priporočil.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V konkretni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, sporno pa je, ali z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 30. 7. 2018, organ razpolaga. Organ je zahtevo prosilca z izpodbijano odločbo namreč v celoti zavrnil iz razloga, ker z zahtevanimi dokumenti naj ne bi razpolagal. Ker prosilec temu v pritožbi oporeka, se je IP v tem pritožbenem postopku ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije pri organu obstajajo.

Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.    organ mora z njo razpolagati, in

3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

Ker se zgoraj navedena definicija nanaša samo na »materializirane« informacije, ki pri organu že obstajajo, je treba poudariti, da imajo prosilci po ZDIJZ pravico od organa zahtevali le informacije v materializirani obliki, torej v obliki dokumentov. Niti prosilci niti IP pa po ZDIJZ nimajo nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari oz. pridobi določen dokument, s katerim v času vložitve zahteve prosilca ne razpolaga (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, zakaj z dokumenti ne razpolaga,..). Postopek po ZDIJZ posledično ne more biti usmerjen v ugotavljanje, ali bi določeni dokumenti pri organu morali obstajati, ampak le v vprašanje, ali pri organu dejansko obstajajo.

Na podlagi spisa upravne zadeve in ugotovitev na ogledu in camera, IP v obravnavani zadevi sledi navedbam organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Kot izhaja iz spisa upravne zadeve, je uradna oseba organa, ki je izdala izpodbijano odločbo, dejansko stanje v tem delu pisno preverila pri odgovornih osebah znotraj organa (pri kabinetu ministra, direktoratu za policijo in druge varnostne naloge in pri direktoratu za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo) in prejela pisne odgovore, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo. Na ogledu in camera, ki ga je IP izvedel z namenom ugotoviti, ali organ morda vendarle razpolaga z zahtevanimi dokumenti, je ta vztrajal, da policiji ni podal nobenih navodil oz. usmeritev za delo glede beguncev, migrantov/prebežnikov/pribežnikov, operativnega vodenja postopkov, organizacije dela, sprememb taktike v okoliščinah povečanih migracijskih pritiskov ali glede drugih povezanih vsebin. Organ je pojasnil, da po zakonu nima pristojnosti, da bi usmerjal delo policije glede izvajanja zakona o mednarodni zaščiti, pristojnosti policije v zvezi s postopki mednarodne zaščite so namreč jasno določene v zakonu. Posledično organ z dokumenti iz tč. 1 in 2 zahteve prosilca ne razpolaga. Prav tako je organ vztrajal, da v zvezi s 3. tč. zahteve prosilca, to je glede poročil oziroma ugotovitev internih nadzornih mehanizmov, glede ravnanja policije v postopkih nadzora državne meje glede uveljavljanja pravice do mednarodne zaščite, organ ni izvedel nobenega internega nadzora, zato ugotovitev v zvezi s tem nima. Glede pritožbenih navedb prosilca, da naj bi dejstvo, da organ razpolaga z v tem delu zahtevanimi dokumenti, izhajalo iz izjave takratnega državnega sekretarja, pa je organ pojasnil, da imenovani v predmetni izjavi ni predstavljal ugotovitev organa, ampak ugotovitve GPU (s katerimi pa organ ne razpolaga). Navedeno izhaja tudi iz sporočila za javnost, na katerega se sklicuje prosilec, in ki navaja, da »GPU pri izvajanju spremljanja stanja na terenu in nadzora nad delom policistov do sedaj ni zaznala nepravilnosti, prav tako o teh ni bila obveščena z lokalne in regionalne ravni.«

Izhajajoč iz navedenega in ne da bi se spustil v vsebinsko presojo, ali bi organ z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati (ker, kot zgoraj že navedeno, IP za to presojo ni pristojen), je treba zaključiti, da organ z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 30. 7. 2019 ne razpolaga. Posledično pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka