prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilca sta od organa zahtevala posredovanje vseh zadev iz konkretnega inš.spisa, vodenega zoper konkretno fizično osebo, ki sta jo prosilca poimensko navedla v zahtevi. Organ je njuno zahtevo zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil. Zoper takšno odločitev sta se prosilca pritožila. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in skladna z pravno prakso tako IP, kot tudi Upravnega sodišča RS.

ODLOČBA:

Številka: 090-293/2018/2

Datum: 18. 1. 2018

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….., ki ju zastopa Odvetniška pisarna Sitar, Glavni trg 22, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju prosilca) z dne 16. 12. 2018, zoper odločbo št. 090-115/2018-2 z dne 5. 12. 2018, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilcev z dne 16. 12. 2018 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-115/2018-2 z dne 5. 12. 2018, se zavrne.

1. Zahteva prosilcev za povrnitev stroškov se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilca sta dne 9. 11. 2018 po pooblaščenki na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero sta zahtevala posredovanje fotokopij vseh listin spisa št. 06122-1787/2011, ki se nanaša na inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje na parc. Št. 427/10 k.o. Šentjernej, investitorja ……..

Z izpodbijano odločbo je organ zgoraj navedeno zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. V obrazložitvi navaja, da prosilca sama navajata osebne podatke osebe (ime in priimek), za katero zahtevata informacije, zato osebnih podatkov v postopku organa ne bi bilo več mogoče varovati. Organ pojasnjuje, da v konkretnem primeru niti z delnim dostopom do informacij javnega značaja, tj. s posredovanjem zahtevanih dokumentov iz inšpekcijske zadeve z zakritimi osebnimi podatki, ne bi bilo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov fizične osebe, saj je ta določljiva. Prav tako organ dodaja, da se v navedeni inšpekcijski zadevi nahajata tudi prijavi z dne 1. 6. 2011 ter z dne 15. 6. 2011. Dostop do njiju je organ zavrnil skladno s tretjim odstavkom 5.a člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V obravnavanem primeru je tak zakon Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljevanju ZIN), ki v drugem odstavku 16. člena določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. To pomeni, da se varuje tako prijavitelj kot tudi vsebina prijave.

Zaradi napačne uporabe materialnega prava sta prosilca dne 16. 12. 2018 zoper odločitev organa vložila pritožbo, s katero IP predlagata, da njuni pritožbi ugodi, tako, da izpodbijano odločbo odpravi ter ugodi njuni zahtevi za posredovanje fotokopij vseh listin spisa (s prekritimi osebnimi podatki) v inšpekcijski zadevi zaradi nelegalne gradnje na parc. št. 427/10 k.o. Šentjernej zoper inšpekcijskega zavezanca …….. ter organu naloži, da jima povrne vse njune stroške v zvezi s pritožbo. Prosilca poudarjata, da sta izrecno zahtevala zlasti fotokopije vseh zapisnikov o opravljenih ogledih in o ugotovitvah gradbenega inšpektorja in vseh izdanih posamičnih aktih gradbenega inšpektorja, vseh pa iz inšpekcijskega postopka v zadevi nelegalne gradnje na par. Št. 427/10 k.o. Šentjernej zoper inšpekcijskega zavezanca investitorja …... Prosilca navajata, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče jasno razbrati, zakaj je bila njuna zahteva po posredovanju dokumentov zavrnjena. Kot razumeta do zaprošenih dokumentov nista upravičena iz razloga, ker jima je znan podatek, da je inšpekcijski postopek tekel  zoper …….. in da iz teh razlogov ne bi bilo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ……. Prosilca nadalje navajata, da po takšnem stališču torej osebe, ki jim je slučajno znano, kdo je bila stranka inšpekcijskega postopka, ne bi bile upravičene do informacij javnega značaja. Prosilca menita, da je takšno stališče nezakonito in nepravilno ter je s takšno odločitvijo kršena tudi njuna pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS in načelo enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS. Prosilca menita, da v kolikor bi navedeno stališče držalo, bi bila pravica dostopa do informacij javnega značaja povsem izvotljena, saj praviloma posredovanje takšnih informacij iz dosjejev državnih organov zahtevajo prosilci, ki vedo, na katero zadevo in stranko se spis nanaša. Prosilca poudarjata, da ne zahtevata razkritja osebnih podatkov stranke inšpekcijskega postopka, zato naj se ti pred posredovanjem prekrijejo, da pa pričakujeta posredovanje zapisnikov o opravljenem ogledu in o ugotovitvah inšpektorja, saj navedeni dokumenti po njunem mnenju predstavljajo informacije javnega značaja. Prav tako menita, da ni utemeljenih razlogov za zavrnitev posredovanja fotokopije prijav z dne 1. 6. 2011 in z dne 5. 6. 2011, obeh s prekritimi podatki, ki bi omogočili razkritje vira prijave, ker edino za vir prijave velja varovanje tajnosti.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Odstop pritožbe je IP prejel dne 28. 12. 2018.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot pravna oseba javnega prava zavezan po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da dokumenti, s katerimi razpolaga organ, in ustrezajo vsem trem osnovnim kriterijem, ki so predeljeni v prvem odstavka 4. člena ZDIJZ (gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija se nahaja v materializirani obliki), predstavljajo informacije javnega značaja. Kar pa seveda ne pomeni, da so tovrstne informacije avtomatično tudi prosto dostopne.

Kot že zgoraj navedeno, sta prosilca od organa na podlagi določb ZDIJZ zahtevala posredovanje vseh listin spisa št. 06122-1787/2011, ki se nanašajo na inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje določenega investitorja, ki je fizična oseba. Njuno zahtevo je organ zaradi varstva osebnih podatkov in varovanja vira prijave, zavrnil.

ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ, ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar v konkretnem primeru to ne bi bilo mogoče, saj glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prikriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da sta prosilca zahtevala podatke o točno določeni osebi, zato tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika. Izhajajoč iz vsega zgoraj navedenega se IP ne more strinjati z navedbo prosilcev, da je pravica do dostopa informacij javnega značaja izvotljena, kadar prosilec zahtevo oblikuje na način, da zahteva podatke za točno določenega posameznika. Varstvo osebnih podatkov je namreč ustavno pravica vsakogar, kar  izhaja tudi iz zgoraj navedenih odločitev sodišča.

Upoštevajoč definicijo osebnega podatka, prakso IP ter prakso Upravnega sodišča RS, da se v zadevah, ko prosilci zahtevajo dokumente v zvezi s točno določeno fizično osebo, dostop zavrne na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov IP ugotavlja, da je bila odločitev organa v konkretnem primeru pravilna.  V obravnavanem primeru sta namreč prosilca zahtevala dokumente, ki se nanašajo na točno določeno osebo, pri čemer pa IP ni našel pravne podlage za razkritje the osebnih podatkov javnosti, zato je glede zahtevane dokumentacije podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP zaključuje, da je bila odločitev organa pravilna, zato je pritožbo zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilcev ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilcev, tako da prosilca sama nosita svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški, zato je IP odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke