prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport

POVZETEK:

V predmetni zadevi je IP presojal izpodbijani sklep, s katerim je organ zavrgel pritožbo prosilca, ker je bila ta vložena prepozno. Ugotovil je, da je bila odločba prosilcu pravilno vročena 26. 10. 2018, prosilec pa je pritožbo zoper to odločbo vložil šele 22. 11. 2018, kar je po izteku roka za pritožbo iz prvega odstavka 235. člena ZUP. Posledično je IP ugotovil, da je  bila odločitev organa pravilna, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-291/2018/2

Datum: 30. 1. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena v zvezi s prvim odstavkom 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) o ……………(v nadaljevanju prosilec) z dne 11. 12. 2018 zoper sklep Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, Linhartova 7a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-032-2018-5 z dne 5. 12. 2018, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca zoper sklep Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, št. 090-032-2018-5 z dne 5. 12. 2018, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

IP je od organa dne 27. 12. 2019 prejel v reševanje pritožbo prosilca z dne 11. 12. 2018, zoper sklep organa št. 090-032-2018/5 z dne 5. 12. 2018 (dalje izpodbijani sklep), s katerim je organ kot prepozno zavrgel pritožbo prosilca zoper odločbo in sklep št. 090-032-2018/2 z dne 26. 10. 2018.

Organ v odstopu pritožbe št. 090-032-2018-7 z dne 18. 12. 2018 pojasnjuje, da sta bila dne 26. 10. 2018 prosilcu v postopku dostopa do informacij javnega značaja izdana odločba in sklep št. 090-032-2018-2, ki sta bila prosilcu vročena v skladu z ZUP dne 29. 10. 2018. Organ je dne 22. 11. 2018 (in ponovno s strani IP tudi 28. 11. 2018) prejel odstopljeno pritožbo prosilca. Ker je organ, na podlagi 240. člena ZUP, ugotovil, da je pritožba prosilca prepozna, jo je s sklepom št. 090-032-2018/5 z dne 5. 12. 2018 zavrgel. Na navedeni sklep se je prosilec pritožil, organ je pritožbo prejel s strani IP dne 12. 12. 2018 (092-102/2018/2 z dne 11. 12. 2018). Organ ugotavlja, da je pritožba na sklep vložena pravočasno in po upravičeni osebi, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, posredoval v reševanje IP.

Prosilec se v pritožbi z dne 11. 12. 2018 med drugim pritožuje tudi zoper izpodbijani sklep in navaja, da meni, da organ o delu njegove zahteve sploh ni odločil, kar šteje za molk organa. Z izpodbijanim sklepom je organ po njegovem potrdil svojo odločbo in sklep z dne 26. 10. 2018 kot odločbo, da je odločal o celotni vsebini njegove zahteve po ZDIJZ. Posledično bi to pomenilo, da če bi prosilec zahtevek ponovil, bi moral organ zavrniti zahtevek, ker je o njem že odločal. Kar po mnenju prosilca pripelje do situacije, ko je dostop do določene informacije postopkovno onemogočen, ker sploh ne pride do odločanja o njej.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijani sklep organa preizkusil v delu, v katerem ga prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP primarno pojasnjuje, da je predmet presoje v konkretnem primeru le zakonitost sklepa o zavrženju pritožbe prosilca zoper sklep organa št. 090-032-2018/5 z dne 5. 12. 2018 (dalje izpodbijani sklep). V predmetnem pritožbenem postopku torej IP nima podlage, da bi meritorno presojal odločbo in sklep organa št. 090-032-2018/2 z dne 26. 10. 2018, zato so pritožbene navede prosilca v tej zvezi neupoštevne. Ob tem IP pripominja, da lahko prosilec kadarkoli ponovno vloži zahtevo za dostop do določenih dokumentov in da je organ prve stopnje o takšni zahtevi dolžan odločiti. V primeru, če bo organ izdal sklep o zavrženju, ker je bilo o isti zahtevi prosilca že odločeno, pa se bo v morebitnem pritožbenem postopku zoper tovrstni sklep IP lahko opredelil do vprašanja, ali je bilo o istih dokumentih (glede na njihovo vsebino), na zahtevo istega prosilca, predhodno res že odločeno.

IP dalje ugotavlja, da je v konkretnem primeru organ pritožbo prosilca z dne 22. 11. 2018 z izpodbijanim sklepom zavrgel, ker je bila ta vložena prepozno. Iz navedenega razloga je bilo treba najprej ugotoviti, ali in kdaj je bila odločba prosilcu vročena, kajti od tega je odvisen tudi trenutek, ko je pričel teči rok za vložitev pritožbe.

Postopek dostopa do informacij javnega značaja je poseben upravni postopek, ki se izvaja na podlagi ZDIJZ, subsidiarno (za vprašanja, ki v ZDIJZ niso urejena), pa se uporablja ZUP. Slednje velja tako za postopek do izdaje odločbe, kot tudi za postopek s pritožbo. Ker ZDIJZ posebnih postopkovnih pravil glede vročanja ne vsebuje, je torej treba upoštevati pravila za vročanje, kot jih določa ZUP.

Ta v prvem odstavku 87. člena določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 86. členom tega zakona. Drugi dokumenti se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. O vročitvi je treba obvestiti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico (drugi odstavek 87. člena ZUP). Vročilnico podpišeta prejemnik in vročevalec. Prejemnik sam z besedami napiše na vročilnici datum prejema (prvi odstavek 97. člena ZUP).

Iz spisa upravne zadeve, ki ga je predložil organ, izhaja, da je v konkretnem primeru pošiljko prevzel prosilec osebno, in sicer 29. 10. 2018. Izhajajoč iz prvega odstavka 235. člena ZUP, po katerem je rok za pritožbo 15 dni, je rok torej potekel dne 13. 11. 2018. Pritožba prosilca je bila vložena po izteku tega roka, in sicer dne 22. 11. 2018, kar je IP preveril v spisu zadeve 092-93/2018. Zaključek organa, da je bila v konkretnem primeru pritožba prosilca zoper odločbo in sklep organa št. 090-032-2018/2 z dne 26. 10. 2018 prepozna, je torej pravilen, posledično pa je pravilna tudi odločitev organa v izpodbijanem sklepu št. 090-032-2018/5 z dne 5. 12. 2018. 

Upoštevajoč navedeno je organ pravilno odločil, ko je pritožbo prosilca z izpodbijanim sklepom zavrgel kot prepozno. Drugi odstavek 240. člena ZUP namreč določa, da če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo vloži neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom.

Pritožba prosilca je torej neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (v povezavi s prvim odstavkom 259. člena ZUP) zavrnil in potrdil odločitev organa v izpodbijanem sklepu.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke