prosilec - Lovska družina Vrhe

POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov oziroma dokumentov iz razloga varstva osebnih podatkov. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku odločil, da v delu zahteve vrne zadevo organu prve stopnje v ponovno odločanje (glede izpisov prilivov in določenih računov), glede dela zahteve pa je ugotovil, da posamezni podatki kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog organa kot izvajalca javne službe s področja trajnega gospodarjenja z divjadjo v lovišču Vrhe - Vrabče. Povedano drugače, v delu zahtevanih informacij je IP ugotovil konkretno povezavo med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog organa, v delu zahteve pa ne. IP je tako pritožbi prosilca v delu ugodil, v delu pa jo je zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-286/2018/9

Datum: 5. 3. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 248. člena, prvega in tretjega odstavka 251. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 29. 11. 2018, zoper odločbo Lovske družine Vrhe, Poljane pri Štjaku 6, 6222 Štanjel (v nadaljevanju: organ), z dne 20. 11. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 29. 11. 2018 zoper odločbo Lovske družine Vrhe z dne 20. 11. 2018 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči:

1.1 Zadeva se vrne organu v ponovni postopek v delu, ki se nanaša na izpise prilivov in odlivov iz transakcijskega računa IBAN SI56 2900 0005 0016 937, odprtega pri UniCredit banki, za obdobje od 1. 1. 2017 - 27. 9. 2018, ter v delu, ki se nanaša na račune št. 47 in št. 48 z dne 16. 2. 2017, št. 50 z dne 26. 2. 2017, št. 91 z dne 11. 4. 2017, št. 146 z dne 30. 10. 2017 in št. 127 z dne 22. 8. 2018, pri čemer mora organ prve stopnje o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe;

1.2 Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu na njegov naslov fotokopije naslednjih dokumentov:

• računov za leto 2017:

• računov št. 39, št. 40, št. 41, št. 42 in št. 43 z dne 23. 1. 2017,
• računa št. 44 z dne 31. 1. 2017,
• računa št. 49 z dne 16. 2. 2017,
• računa št. 51 z dne 28. 2. 2017,
• računa št. 88 z dne 5. 4. 2017,
• računa št. 92 z dne 28. 4. 2017,
• računa št. 93 z dne 11. 5. 2017,
• računa št. 94 z dne 20. 5. 2017,
• računa št. 99 z dne 15. 6. 2017,
• računa št. 100 z dne 15. 6. 2017,
• računov št. 101, 102 in št. 103 z dne z 30. 6. 2017,
• računov št. 104, št. 105 in št. 106 z dne 31. 7. 2017,
• računa št. 107 z dne 28. 8. 2017,
• računov št. 108 in št. 109 z dne 31. 8. 2017,
• računa št. 110 z dne 12. 9. 2017,
• računov št. 111, št. 112 in št. 113 z dne 19. 9. 2017,
• računov št. 114, št. 115, št. 116 in št. 117 z dne 26. 9. 2017,
• računov št. 118 in št. 120 z dne 29. 9. 2017,
• računov št. 121 in 122 z dne 4. 10. 2017,
• računov št. 125, št. 126, št. 127 in št. 128 z dne 30. 9. 2017,
• računov št. 129, št. 130, št. 131 in 132 z dne 24. 10. 2017,
• računov št. 134, št. 135, št. 136, št. 137, št. 138, št. 139, št. 140, št. 141, št. 142, št. 143, št. 144, št. 145, št. 148 in št. 149 z dne 30. 10. 2017,
• računa št. 147 z dne 31. 10. 2017,
• računov št. 150, št. 151, št. 152, št. 153, št. 154, št. 155, št. 156, št. 157 in št. 158 z dne 15. 11. 2017,
• računov št. 159, št. 160, št. 161 in št. 162 z dne 20. 11. 2017,
• računov št. 163, št. 164, št. 165, št. 166, št. 167, št. 168 in št. 169 z dne 23. 11. 2017,
• računov št. 170 in št. 171 z dne 28. 11. 2017,
• računov št. 172, št. 173, št. 174, št. 175, št. 176, št. 177, št. 178, št. 180 z dne 13. 12. 2017,
• računov št. 181 in št. 182 z dne 20. 12. 2017.
• računov št. 184, št. 185, št. 186, št. 187, št. 188, št. 189, št. 190, št. 191 z dne 27. 12. 2017,
• računov št. 192 in št. 193 z dne 28. 12. 2017,
• računov št. 194, št. 195 in št. 196 z dne 29. 12. 2017,
• računov št. 197, št. 198 in št. 199 z dne 31. 12. 2017,
• računa št. 200 z dne 29. 12. 2017,
• računa št. 201 z dne 31. 12. 2017,

na način, da prekrije podatke o naslovnikih računov in izstavitelju posameznega računov;

(Računi za leto 2018)

• računov št. 39, št. 40, št. 41, št. 42, št. 43, št. 44, št. 45 in št. 46 z dne 18. 1. 2018,
• računov št. 47 in št. 48 z dne 23. 1. 2018,
• računov št. 49 in št. 50 z dne 30. 1. 2018,
• računov št. 52, št. 53, št. 54, št. 55, št. 56 in št. 57 z dne 31. 1. 2018,
• računa št. 58 z dne 9. 2. 2018,
• računa št. 59 z dne 7. 3. 2018,
• računa št. 60 z dne 12. 3. 2018,
• računov št. 61 in št. 62 z dne 19. 3. 2018,
• računov št. 97 in št. 98 z dne 16. 4. 2018,
• računa št. 99 z dne 9. 5. 2018,
• računov št. 101 in št. 102 z dne 22. 5. 2018,
• računov št. 104, št. 105 in št. 106 z dne 31. 5. 2018,
• računa št. 107 z dne 13. 6. 2018,
• računov št. 108 in št. 109 z dne 21. 6. 2018,
• računov št. 112, št. 113, št. 114, št. 115, št. 116 in št. 117 z dne 29. 6. 2018,
• računov št. 118, št. 119 in št. 120 z dne 12. 7. 2018,
• računov št. 121, št. 122, št. 123, št. 124, št. 125, št. 126 z dne 5. 8. 2018,
• računov št. 128, št. 129, št. 130 in št. 131 z dne 22. 8. 2018,
• računov št. 132 in št. 133 z dne 31. 8. 2018,
• računov št. 134, št. 135, št. 136, št. 137, št. 138, št. 139, št. 140, št. 141, št. 142, št. 143, št. 144 in št. 145 z dne 12. 9. 2018,

na način, da prekrije podatke o naslovnikih računov in izstavitelju posameznega računa;

• evidence odstrela in izgub velike divjadi za leto 2017 na način, da prekrije podatke o fizičnih in pravnih osebah pri stolpcih »Uplenitelj«, »Kupec« in »Opombe«;
• evidence odstrela in izgub velike divjadi za leto 2018 na način, da prekrije podatke o fizičnih in pravnih osebah pri stolpcih »Uplenitelj«, »Kupec« in »Opombe«;
• pogodb o izvajanju lova z dne 30. 4. 2017, 18. 4. 2018, 15. 6. 2018 in z dne 28. 6. 2018 ter pogodbe o izvajanju lova za 15., 16. in 17. 6. 2018 na način, da v dokumentih prekrije podatke o lovcih«.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 27. 9. 2018 od organa zahteval:

1. fotokopije izpisa prilivov in odlivov iz transakcijskega računa IBAN SI56 2900 0005 0016 937, odprtega pri UniCredit banki, za obdobje od 1. 1. 2017 - 27. 9. 2018;
2. fotokopijo knjige uplenjene visoke parkljaste divjadi za obdobje od  1. 1. 2017- 27. 9. 2018;
3. fotokopije pogodb o lovskem turizmu, ki so bile v obdobju od 1. 1. 2017 - 27. 9. 2018 sklenjene med organom in tujimi lovskimi gosti;
4. fotokopijo vseh računov, ki jih je izdal organ za obdobje od 1. 1. 2017 - 27. 9. 2018;
5. fotokopijo podpisanih listov - evidenca prisotnosti tujih in domačih lovcev na skupnih lovih v lovni sezoni 2017/2018.

Organ je v zvezi z zahtevo posredoval prosilcu odgovor z dne 10. 10. 2018, iz katerega izhaja:

• Točka 1: Prilivi in odlivi v obdobju 1. 1. 2017 - 31. 12. 2017 so bili predstavljeni in dani prosilcu na vpogled ob prisotnosti tajnika, blagajnika in zunanje sodelavke, ki pogodbeno dela za organ. Nanje prosilec ni imel pripomb. Poročilo nadzornega sveta je bilo predstavljeno na letni skupščini, na kateri prosilec ni podal nobenih pripomb oziroma ni imel odprtih vprašanj. Blagajnik je podal svoje poročilo o prilivih in odlivih s transakcijskega računa organa, odprtega pri UniCredit banki. Glede na navedeno organ meni, da teh podatkov ni dolžan ponovno posredovati. V zvezi s prilivi in odlivi za leto 2018 pa je navedel, da bodo omogočeni prosilcu na vpogled 6. 11. ali 20. 11. 2018 ob 18.30 pri blagajniku.
• Točka 2: Podatki o uplenjeni parkljasti divjadi v obdobju 1. 1. 2017 - 31. 12. 2017 ter v obdobju 1. 1. 2018 - 27. 9. 2018 so javno dostopni na internetnih straneh organa.
• Točka 3: Fotokopije pogodb o lovskem turizmu, sklenjene med organom in tujimi lovskimi gosti za leto 2017 so bile prosilcu dane na vpogled in pri tem ni bilo nobenega odprtega vprašanja. Pri blagajniku so bile tako na vpogled tudi pogodbe, sklenjene za leto 2018, in sicer 6 .11. 2018 ali 20. 11. 2018 ob 18.30. Fotokopij pogodb organ ne bo pošiljal, ker so zaupne narave in pogodbeniki ne želijo, da se jih javno navaja.
• Točka 4: Račune organa, izdane v letu 2017, je prosilec dobil na vpogled in nanje ni imel odprtih vprašanj. Prav tako je bilo poročilo nadzornega sveta obravnavano in jasno predstavljeno na letni skupščini organa. Račune izdane za leto 2018 do vključno 27. 9. 2018 je lahko dobil prosilec na vpogled 6. 11. 2018 ali 20. 11. 2018 ob 18.30 pri blagajniku.
• Točka 5: Evidenco prisotnosti tujih in domačih lovcev za leto 2017/2018 je dobil prosilec na vpogled in nanjo prav tako ni imel odprtih vprašanj.

Prosilec je pri IP vložil pritožbo zaradi molka organa, zato je IP posredoval organu poziv št. 0900-186/2018/2 z dne 14. 11. 2018.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 20. 11. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da so zahtevani dokumenti osebnega značaja, zato mu jih ne more posredovati.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo. Navedel je, da mu je organ z dopisom z dne 10. 10. 2018 pojasnil, da mu je do nekaterih zahtevanih informacij že omogočil dostop v obliki vpogleda, za nekatere pa mu je dal možnost vpogleda, pri čemer v navedenem dopisu ni bilo omembe, da naj bi bile zahtevane informacije osebnega značaja, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe. Navedeno tako po njegovem mnenju ne drži. V svoji zahtevi je namreč jasno zapisal, da želi dostop do informacij v obliki fotokopij. Skladno z ZDIJZ je pravica izbrati obliko seznanitve pravica prosilca in organ odločanja ne more te pravice enostransko spremeniti. Vabilo na vpogled iz dopisa organa z dne 10. 10. 2018 tako ni ustrezen način postopanja v zvezi z njegovo zahtevo, do česar se je opredelil IP v dopisu z dne 14. 11. 2018. Dopis organa z dne 20. 11. 2018, ki mu je bil posredovan, tudi ne izpolnjuje zahtev 22. člena ZDIZ. Odločba mora biti namreč obrazložena in vsebovati pouk o pravnem sredstvu. Kljub navedenemu pa smatra dopis z dne 20. 11. 2018 kot odločbo. Nadalje je še navedel, da je skladno s pravili organa delovanje lovske družine in njenih organov javno, kar ovrže obrazložitev organa, da so informacije, ki jih zahteva, osebnega značaja. Cilji organa so med drugim tudi zagotavljanje informiranosti članstva in javnosti. Kot član organa ima namreč pravico do pojasnila v zvezi s finančnim in materialnim poslovanjem lovske družine. V to pravico zagotovo spada tudi seznanitev s finančnim poslovanjem, saj zgolj na podlagi tega lahko član društva zahteva pojasnila. Član lovske družine ima pravico tudi sodelovati pri izdelavi programa dela lovske družine in biti seznanjen s poslovanjem lovske družine ter njenim finančno materialnim poslovanjem. Vse navedeno izhaja iz Pravil lovske družine Vrhe z dne 28. 3. 2018. Na podlagi vsega navedenega meni, da je upravičen do zahtevanih informacij, in sicer v obliki fotokopij.

Ker je prosilec vložil pritožbo 29. 11. 2018 neposredno pri IP, jo je IP odstopil organu v preizkus z dopisom št. 092-99/2018/2 z dne 3. 12. 2018.

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 19. 12. 2018, poslal v odločanje IP. V odstopu pritožbe je navedel, da so v društvu prosilcu ponudili možnost vpogleda v zahtevano dokumentacijo in s tem ocenjujejo, da so njegovi zahtevi ugodili. To možnost je zavrnil in zahteval dokumentacijo v obliki fotokopij. Za pripravo dokumentacije bi moralo društvo najeti zunanjo osebo, ki bo storitev tudi zaračunala, društvo pa teh stroškov zaradi prosilca ni pripravljeno plačati.

Organ je na podlagi pozivov št. 090-286/2018/2 z dne 4. 1. 2019 in št. 090-286/2018/4 z dne 25. 1. 2019 IP posredoval dokumente, ki so predmet zahteve, Koncesijsko pogodbo št. 041-103/2009/1 za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišča Vrhe – Vrabče, Pravila Lovska družine Vrhe z dne 28. 3. 2018 in Poslovnik Lovske družine Vrhe z dne 13. 7. 2014, ter dodatna pojasnila.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

Pred nadaljnjo obrazložitvijo IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Povedano drugače, glede na določbe ZDIJZ je irelevantno, če zahtevo za dostop do podatkov oziroma dokumentov organa postavi član lovske družine, ki je bil z določenimi podatki seznanjen kot član lovske družine, in prav tako član lovske družine v postopku po ZDIJZ nima več pravic pri seznanitvi s podatki in dokumenti organa kot katerakoli druga fizična ali pravna oseba.

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi podatki razpolaga v materializirani obliki, saj jih je organ posredoval IP. Ker pa je organ zavezanec po ZDIJZ z vidika izvajanja javne službe in javnih pooblastil, kar IP podrobneje pojasnjuje v nadaljevanju, se je IP najprej opredelil do delovnega področja organa. Delovno področje organa je namreč eden izmed treh pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni pri opredelitvi informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Povedano drugače, v obravnavanem primeru sodijo v delovno področje organa tisti podatki oziroma dokumenti, ki se nanašajo na izvajanje javne službe in javnih pooblastil.

Organ je pravna oseba zasebnega prava, saj gre za društvo, ki je ustanovljeno na podlagi Zakona o društvih (v nadaljevanju: ZDru-1)[1]. To jasno izhaja iz prvega odstavka 65. člena Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju: ZDLov-1)[2], uvodnih določb Pravil Lovske družine Vrhe z dne 28. 3. 2018 (v nadaljevanju: Pravila) ter razvida članic Lovske zveze Slovenije[3]. Vendar navedeno še ne pomeni, da organ ni zavezanec v smislu 1. člena ZDIJZ, saj med zavezance spadajo tudi izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil. Torej je tudi lovska družina (društvo), kot pravna oseba zasebnega prava lahko zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, če izvaja javno službo ali/in javno pooblastilo, in sicer v delu, ki se nanaša na izvajanje te dejavnosti.

Nadalje je IP vpogledal tudi v Register zavezancev za informacije javnega značaja[4], iz katerega izhaja, da je organ vpisan v register na dveh pravnih podlagah, in sicer na podlagi:

• ZDLov-1, in
• Koncesijske pogodbe za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču Vrhe – Vrabče št. 014-103/2009/1 (veljavnost: 19. 6. 2009 – 19. 6. 2029).

V obravnavanem primeru gre torej za zavezanca, ki je zavezanec po določbah ZDIJZ kot nosilec javnega pooblastila in izvajalec javne službe po 1. členu ZDIJZ, zato se je IP v nadaljevanju opredelil do delovnega področja organa v okviru izvajanja javnih pooblastil oziroma javne službe, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ.

Upravljanje z divjadjo, ki obsega načrtovanje, ohranjanje, trajnostno gospodarjenje in spremljanje stanja divjadi ter načine njihovega izvajanja, ureja ZDLov-1 (prvi odstavek 1. člena). Z divjadjo upravlja Republika Slovenija, trajnostno gospodarjenje z divjadjo pa lahko Republika Slovenija pod pogoji določenimi s tem zakonom prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico (tretji odstavek 1. člena). Nosilec načrtovanja in spremljanja stanja divjadi je Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju: Zavod), nosilci trajnostnega gospodarjenja z divjadjo pa so upravljavci lovišč in upravljavci lovišč s posebnim namenom (četrti in peti odstavek 4. člena ZDLov-1). Nadalje iz ZDLov-1 izhaja, da so javna služba za področje divjadi s tem zakonom določene dejavnosti, ki se v javnem interesu izvajajo zaradi ohranitve in varstva divjadi in njihovega življenjskega okolja ter se zagotavljajo s sonaravnim upravljanjem in usmerjanjem razvoja medsebojnih odnosov populacij divjadi ter njihovega okolja (prvi odstavek 18. člena). Za javno službo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja področje javne gozdarske službe, in določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, kolikor ta ali drug zakon ne določata drugače (drugi odstavek 18. člena). Dejavnosti javne službe iz 19. člena ZDLov-1 opravlja Zavod, posamezne naloge pa opravljajo lovske organizacije. Iz prvega odstavka 21. člena ZDLov-1 tako izhaja, da upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom opravljajo pod pogoji javne službe naslednje naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, in sicer

• izvajanje načrtovanih ukrepov za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepov za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad;
• izvajanje načrtovanega odvzema divjadi v skladu z načrti upravljanja z divjadjo ter izvajanje odstrela bolne ali poškodovane divjadi;
• sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;
• vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi;
• zbiranje podatkov o divjadi in njenih odnosih z življenjskim okoljem po določeni metodologiji monitoringa;
• izvajanje načrtovanih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi;
• ocenjevanje škod od divjadi in na divjadi;
• zagotavljanje povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč;
• skrb za usposabljanje lovcev;
• komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo;
• izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba;
• sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;
• izvajanje praktičnega dela lovskega izpita, kadar je to potrebno;
• izvajanje ukrepov za izboljšanje življenjskih razmer vseh vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave;
• poseganje v populacije prosto živečih vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja varstva zavarovanih vrst in na način lova, ki ga določa ta zakon.

Upravljavci v loviščih in loviščih s posebnim namenom opravljajo kot javno pooblastilo naloge iz 3. in 11. točke prvega odstavka 21. člena ZDLov-1, to so:

• sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;
• izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba.

Nadalje ZDLov-1 v drugem odstavku 24. člena določa, da z divjadjo v loviščih trajnostno gospodarijo lovske družine, pri čemer se za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču podeli koncesija in določi upravljavca na podlagi javnega razpisa. Koncedent je Republika Slovenije, pri čemer njene funkcije v imenu in za račun Republike Slovenije opravlja Vlada, koncesionar pa je lovska družina, ki trajnostno gospodari z divjadjo (prvi in drugi odstavek 25. člena ZDLov-1). Koncesija se podeli za določen čas, vendar najmanj za 20 let, koncesionar ne more oddati lovišča v najem ali podnajem, lahko pa tretjim osebam odda izvedbo posameznih ukrepov in nalog (tretji in četrti odstavek 25. člena ZDLov-1). Podlaga za podelitev koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču je koncesijski akt, ki ga izda Vlada (prvi odstavek 26.a člena ZDLov-1). Zavezanec za plačilo koncesijske dajatve je koncesionar, koncesijska dajatev se plačuje letno, osnova za izračun koncesijske dajatve pa je petletno povprečje letnih prihodkov od dejavnosti gospodarjenja z loviščem (prihodek od prodane divjačine in prihodek iz lovnega turizma) v zadnjih petih letih (prvi, drugi in tretji odstavek 29. člena ZDLov-1). Koncesijska dajatev za posamezno lovišče znaša najmanj 10 odstotkov od povprečnega prihodka, ki ga za posamezno lovišče za koncesijsko obdobje v skladu s tretjim odstavkom 29. člena ZDLov-1 izračuna Zavod, 50 odstotkov koncesijske dajatve je prihodek proračuna Republike Slovenije, 50 odstotkov pa prihodek proračuna občine (četrti in peti 29. člena ZDLov-1).

Koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada kot koncendent določa pogoje in postopek za podelitev posameznih koncesij lovski družini za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih v Republiki Sloveniji, je Uredba o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo (v nadaljevanju: Uredba o podelitvi koncesij)[5]. Ta določa, da se medsebojna razmerja med koncendentom in koncesionarjem podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo, ki mora poleg vsebin, ki jih določa zakon, vsebovati še natančen opis meje lovišča, javni pooblastili koncesionarja, pogoje in način prenehanja koncesije (16. člen). V zvezi z izračunom koncesijske dajatve pa Uredba o podelitvi koncesij določa, da se izračuna glede na petletno povprečje letnih prihodkov za posamezno lovišče.

V obravnavanem primeru je bila z organom sklenjena Koncesijska pogodba št. 041-103/2009/1 za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišča Vrhe – Vrabče (v nadaljevanju: Koncesijska pogodba). Ta določa dejavnosti javne službe s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo v členu 7, kot so določene v predhodno navedenem prvem odstavku 21. člena ZDLov-1. Višino koncesijske dajatve in osnovo za izračun pa določa v členu 8. Koncesionar mora pri beleženju poslovnih dogodkov na podlagi 12. člena Koncesijske pogodbe ločeno prikazovati postavke brez DDV-ja:

• prihodke od prodane divjačine določene vrst uplenjene divjadi,
• prihodke od lovnega turizma za določene vrste divjadi, pridobljene s storitvami od lova domačih in tujih lovskih gostov (prihodki pridobljeni s prodajo trofej uplenjene divjadi, odstrelne pristojbine, dnevne lovne pristojbine, odškodnine zaradi morebitne zastrelitve).

Glede poročanja pa drugi odstavek 16. člena Koncesijske pogodbe določa, da mora do 31. januarja tekočega leta:

• poročati koncedentu z letnim poročilom o izvajanju koncesije (vsebuje podatke o iskanjih obstreljene ali ranjene divjadi in podatke o odškodninskih zahtevkih, plačilih in poravnavah škod, povzročenih od divjadi na lovnih površinah v preteklem letu), ali
• zagotoviti, da bodo podatki iz letnega poročila razvidni v elektronski obliki.

Izvajanje ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanja poginule divjadi v veterinarski pregled ter izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba, pa opravlja organ kot javno pooblastilo, v skladu z ZDLov-1 (5. člen Koncesijske pogodbe).

Upoštevaje navedeno je IP presojal, ali zahtevane informacije kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog. IP je upoštevaje navedeno tako ugotovil, da posamezni podatki, ki so predmet zahteve v obravnavanem primeru, kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog organa kot izvajalca javne službe s področja trajnega gospodarjenja z divjadjo v lovišču Vrhe - Vrabče, posamezni zahtevani podatki pa ne.

V tej zvezi IP izpostavlja stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. I Up 122/2006 in v sodbi št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 (točka 12). Po stališču sodišča je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo.

Iz sodne prakse torej izhaja nujnost konkretne povezave med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog in pooblastil, kar dodatno utemeljuje odločitev IP v obravnavani zadevi. Takšna interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, izvajalci javne službe in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog oziroma glede njihovega izvrševanja javnih funkcij. Za izvajanje tega nadzora pa javnost ne potrebuje in tudi ni upravičena do informacij, ki s tem niso povezane. Gre torej za vprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno.

Upoštevaje predhodno navedeno se tako IP v nadaljevanju opredeljuje do posameznih dokumentov, ki mu jih je posredoval organ glede na predmet zahteve prosilca.

Računi, ki jih je izdal organ (1. 1. 2017 – 27. 9. 2018)

IP je vpogledal v račune, ki jih je organ izdal in posredoval IP glede na predmet zahteve prosilca. Predmetni računi se nanašajo na prodajo divjadi, članarine, najem lovskega doma, odškodnine, love, neuspešne odstrele, delo v lovišču in lovskem domu, odstrelnine, ... Računi obsegajo podatke o organu (naslov, TRR, matična št., davčna št.), naslovu prejemnika, št. računa, datumu valute in dobave, dobavnici, blagu, količini, ceni za kg, vrednosti, plačilu, izstavitelju računa, … V letu 2017 je organ izdal 201 račun, v letu 2018 oziroma do vložitve zahteve 27. 9. 2018 pa 146 računov. V zvezi s slednjim IP navaja, da je zahteva posameznega prosilca omejena na podatke oziroma dokumente, s katerimi je organ že razpolagal v materializirani obliki v času vložitve zahteve.

Po mnenju IP je mogoče šteti v okvir izvajanja javne službe račune, ki se nanašajo na upravljanje z divjadjo (prodaja), zato je v tem delu pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako odločil, da mora organ posredovati prosilcu osnovne podatke o računu in o blagu, pri čemer mora prekriti naslovnike in izstavitelje računov. Podatki, komu je bila prodana divjad, namreč po mnenju IP ne kažejo na izvajanje javne službe, oziroma povedano drugače, ni mogoče ugotoviti, da bi ti podatki neposredno vplivali na opravljanje javne službe ali na samo koncesijsko razmerje. Posledično ti podatki ne sodijo v delovno področje organa.

Podatke o blagajniku, kot izstavitelju računa organa, pa je IP prekril zaradi varstva osebnih podatkov, na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[6], ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v zasebni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju skladna z zakonodajo.

Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru ni podana nobena od zgoraj navedenih pravnih podlag, po kateri bi bilo posredovanje predmetnih osebnih podatkov blagajnika organa kot izstavitelja računov zakonito. Posledično je IP zahtevo prosilca v tem delu zavrnil.

Pogodbe za leti 2017 in 2018 (1. 1. 2017 – 27. 9. 2018)

Gre za pogodbe o izvajanju lova s posameznimi lovci z dne 30. 4. 2017 (sedem pogodb) in pogodbe o izvajanju dnevnega lova (pet pogodb) za leto 2017 ter pogodbe o izvajanju lova z dne 18. 4. 2018 (osem pogodb), z dne 15. 6. 2018 in z dne 28. 6. 2018 ter pogodbo o izvajanju lova za 15., 16. in 17. 6. 2018. Pogodbe o izvajanju lova s posameznimi lovci obsegajo, poleg osnovnih podatkov o organu in podatkov o lovcu (ime, priimek, datum rojstva, št. orožne listine, št. osebnega dokumenta), določbe o vrsti divjadi in številu za odstrel, obdobju izvajanja lova na posamezno divjad, obveznosti glede plačila za odstrelnino in odškodnino, ceno mesa za posamezno divjad po kg, uveljavitev pogodbe, krajevno pristojno sodišče za morebitne spore, pa tudi podatke o imenu, priimku in podpisu zakonitega zastopnika organa ter posameznega lovca. Pogodbe o izvajanju dnevnega lova pa obsegajo, poleg osnovnih podatkov o organu in podatkov o lovcu (ime, priimek, datum rojstva in št. orožne listine), določbe o vrsti divjadi in številu za odstrel ter o odstrelnini in ceni mesa, katerega mora lovec odkupiti, pa tudi podatke o imenu, priimku in podpisu zakonitega zastopnika organa ter posameznega lovca.

Ugotoviti je mogoče, da so v navedenih pogodbah osebni podatki posameznih lovcev, za razkritje katerih ni pravne podlage, zato je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil. Organ je tako dolžan prekriti osebne podatke lovcev v uvodu posamezne pogodbe, pa tudi ime, priimek in podpis na koncu posamezne pogodbe. Glede utemeljitve zavrnitve dostopa do teh informacij se IP v izogib ponavljanju sklicuje na predhodno točko te obrazložitve. Dovoli pa se dostop do podatkov o imenu, priimku in podpisu zakonitega zastopnika organa. Osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, niso varovani. Podatki so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah[7], Zakona o poslovnem registru[8] in Zakona o sodnem registru[9].

Evidenca odstrela in izgub velike divjadi za leti 2017 in 2018 (1. 1. 2017 – 27. 9. 2018)

Gre za evidenco, ki obsega, poleg zaporedne št., še podatke o vrsti divjadi, spolu in starosti divjadi, datumu, uri, kraju in vzroku odstrela/izg., geokordinatah, masi (biološka in transportna), masi rogovja, oceni trofeje, št. napotnice, uplenitelju, kupcu in opombe.

Kot izhaja že iz 21. člena ZDLov-1, je ena izmed nalog lovskih organizacij, torej tudi organa, vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi. Slednje izhaja tudi iz Koncesijske pogodbe. Konkretneje je evidenca urejena s Pravilnikom o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju[10], katerega priloga 1 je Evidenčna knjiga o odstrelu in izgubah oziroma oblika in vsebina le-te.

Posamezni podatki po mnenju IP tako sodijo v okvir izvajanja javne službe, razen podatki o upleniteljih in kupcih. Ker je torej organ kot zavezanec po 1. členu ZDIJZ zavezan v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javnopravnih nalog, med slednje pa po mnenju IP ne sodijo informacije o upleniteljih in kupcih, je IP posledično zaključil, da pri teh informacijah ne gre za informacije javnega značaja, zato je dostop do teh podatkov zavrnil.

Evidenca gostov na skupnih lovih v lovski sezoni 2017/2018 (1. 1. 2017 – 27. 9. 2018)

Gre za evidenco, ki obsega, poleg podatka o zaporedni št., še podatke o imenu, naslovu, e-naslovu organa, datumu, lovovodji, tabelo s podatki, razvrščenimi po posameznih stolpcih (»Št.«, »Ime in priimek«, »Lovska družina«, »Podpis«, »Uplenitelj« in »Opombe«), navedbo »Spodaj podpisani lovec (-ka) s podpisom potrjujem, da imam člansko izkaznico in orožni list pri sebi na lovu« ter podpis lovovodje.

Po mnenju IP predmetna evidenca ne kaže na konkretno povezavo med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog organa, zato je IP dostop do teh podatkov zavrnil, upoštevaje predhodno obrazložitev izvajanja javne službe. Eden od treh pogojev iz 4. člena ZDIJZ (tj. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa) namreč ni izpolnjen. Tudi v tem delu ni mogoče ugotoviti, da bi ti podatki neposredno vplivali ali bi lahko vplivali na opravljanje javne službe oziroma na koncesijsko razmerje.

V zvezi s predmetnimi podatki, glede katerih je IP odločil, da jih je organ dolžan posredovati prosilcu, IP poudarja, da je pri svoji odločitvi izhajal predvsem iz dejstva, da so pri izvajanju predmetne javne službe relevantni podatki o upravljanju z divjadjo ter v zvezi s tem določeni prihodki. Kot že navedeno, na podlagi 29. člena ZDLov-1 se plačuje koncesijska dajatev letno, osnova za izračun koncesijske dajatve pa je petletno povprečje letnih prihodkov od dejavnosti gospodarjenja z loviščem (prihodek od prodane divjačine in prihodek iz lovnega turizma). V skladu s tem so tudi določbe 9. člena Uredbe o podelitvi koncesij in 12. člena Koncesijske pogodbe. Upoštevati pa je treba tudi, da je 50 odstotkov koncesijske dajatve prihodek proračuna Republike Slovenije, 50 odstotkov pa prihodek proračuna občine. Iz določb Pravil je nadalje ugotoviti, da organ deluje v javnem interesu na podlagi zakona (prvi odstavek 2. člena) ter da je delovanje organa in njegovih organov javno (prvi odstavek 3. člena). Prav tako pa iz Pravil izhaja, da lahko organ sicer opravlja tudi pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon in je povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti, vendar se opravlja le v obsegu, potrebnim za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti (prvi odstavek 41. člena). In če organ pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katere je bil ustanovljen (prvi odstavek 42. člena Pravil). Povedano drugače, primarna dejavnost organa je izvajanje javne službe in javnih pooblastil, zato je temu sledila tudi odločitev IP.

Upoštevaje predhodno utemeljitev odločitve IP, da prosilcu v delu pritožbe ugodi, v delu pa jo zavrne, je IP v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[11] odločil o delnem dostopu do posameznih podatkov oziroma dokumentov, kot to izhaja iz 1.2 točke izreka te odločbe.

IP je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi nalaga tudi preizkus, ali je bil v postopku na prvi stopnji morda prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali zahtevani dokumenti vsebujejo tudi druge podatke, ki predstavljajo katero izmed izjem po 5.a ali prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, in ugotovil, da v dokumentaciji, ki je predmet zahteve prosilca, ni zaslediti drugih izjem od prosto dostopnih informacij.

Izpisi prilivov in odlivov iz transakcijskega računa IBAN SI56 2900 0005 0016 937 odprtega pri UniCredit banki za obdobje od 1. 1. 2017 - 27. 9. 2018 ter računi št. 47 in št. 48 z dne 16. 2. 2017, št. 50 z dne 26. 2. 2017, št. 91 z dne 11. 4. 2017, št. 146 z dne 30. 10. 2017 in št. 127 z dne 22. 8. 2018

IP je vpogledal tudi v posredovane izpise prilivov in odlivov iz transakcijskega računa. Ugotovil je, da se dokumenti nanašajo na različne transakcije, npr. kupoprodaja blaga in storitev, plačilo izdatkov, plačilo škode po zapisniku, … Ker iz posredovanih izpisov marsikje ni razvidno, v katerem delu se nanašajo na izvajanje javne službe ali javnega pooblastila organa, organ pa se tudi sicer do teh dokumentov v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil, je IP odločil, da v tem delu vrne zadevo organu v ponovno odločanje. Enako je IP odločil tudi za račune št. 47 in št. 48 z dne 16. 2. 2017, št. 50 z dne 26. 2. 2017, št. 91 z dne 11. 4. 2017, št. 146 z dne 30. 10. 2017 in št. 127 z dne 22. 8. 2018. Računi se nanašajo na odškodnino po dogovoru in zapisniku, ni pa pri tem konkretnejših podatkov, ali gre za odškodnino, ki sodi v okvir izvajanja javne službe organa. Prav tako se organ tudi do teh dokumentov v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil. IP je torej ugotovil, da je organ storil bistveno kršitev postopka, ker se odločbe v tem delu ne da preizkusiti, pomanjkljivosti postopka pa bo hitreje odpravil organ sam, ki pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba.

V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

V ponovljenem postopku se je organ dolžan najprej jasno opredeliti do zahtevanih podatkov oziroma dokumentov in določno navesti, kateri podatki oziroma dokumenti so bili predmet njegove presoje, izhajajoč iz predmeta zahteve. Organ bo torej moral presojati, ali posamezni zahtevani dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja oziroma natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevane dokumentacije ne gre za informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, in iz česa to izhaja (torej, katera od predpostavk za obstoj informacije javnega značaja po ZDIJZ ni izpolnjena). Organ mora pri tem izhajati iz javnopravnih predpisov, ki urejajo njegovo delovanje. Ob tem IP ponovno poudarja, da konstitutiven element dejavnosti, ki se izvaja kot javna služba, ni v financiranju iz javnih sredstev, temveč v načinu izvajanja dejavnosti (torej obveznost izvajanja javne službe), oziroma v dejstvu, da gre za dejavnost, ki se mora izvajati v javnem interesu. Pri predmetnih dokumentih je organ dolžan presoditi tudi, ali se kateri od zahtevanih podatkov morebiti nanaša tudi na javno pooblastilo za opravljanje uvodoma navedenih nalog.

Pri dokumentih, ki izpolnjujejo pogoje za informacijo javnega značaja, mora organ v primeru obstoja katere od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in Uredbe ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe).

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so bili predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja.

V zvezi z načinom seznanitve prosilca pa IP poudarja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, zaradi česar organ praviloma nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev pri tem predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo na vpogled informacije, ki so zavarovane skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Povedano drugače, v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da gre za avtorsko varovana dela, zato ni na organu, da določi prosilcu način seznanitve z zahtevanimi informacijami z vpogledom. Prosilec zahteva predmetne podatke oziroma dokumente v obliki fotokopij, zato je organ dolžan to tudi upoštevati.

Glede navedb organa v zvezi s stroški priprave predmetne dokumentacije pa IP navaja, da je posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je namreč ustavna kategorija in predstavlja realizacijo ustavne pravice iz 39. člena Ustave Republike Slovenije[12]. ZDIJZ kot konkretizacija te ustavne določbe prispeva k zagotavljanju odprtosti (transparentnosti) delovanja države v najširšem smislu. Namen tega zakona je zagotoviti javnost in transparentnost delovanja organov ter omogočiti enako uresničevanje pravice vseh fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Pridobivanje informacij, s katerimi razpolagajo zavezanci, predstavlja način javnega nadzora nad njihovim delovanjem. To v slovenski prostor vnaša večjo odprtost, kar pripomore tudi k odkrivanju in zmanjševanju nepravilnosti pri porabi javnih sredstev in večji odgovornosti subjektov, ki morajo delovati v javnem interesu.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP tako zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do posameznih zahtevanih podatkov, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji v tem delu napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP delno ugodil pritožbi prosilca in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1.2 točke izreka te odločbe. Prav tako je v delu pritožbe prosilcu ugodil in vrnil zadevo organu v ponovno odločanje na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, kot to izhaja iz 1.1 točke te odločbe. Organ mora o tem delu zadeve odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. V delu zahteve je organ pravilno zavrnil dostop zaradi obstoja varovanih oseb podatkov, v delu zahteve pa gre za podatke, ki se ne nanašajo na izvajanje javne službe ali javnega pooblastila organa, kar pomeni, da je bila odločitev organa pravilna, vendar utemeljena z napačnimi razlogi.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper točko 1.1 odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Zoper točko 1.2 odločbe ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg.

[2] Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C in 31/18.

[3] http://www.lovska-zveza.si/lzs/lzs/clanice/seznam_lovskih_druzin_upravljavk_lovisc

[4] Objavljenega na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

[5] Uradni list RS, št. 100/08.

[6] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[7] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17.

[8] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[9] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15 in 54/17.

[10] Uradni list RS, št. 120/05 in 29/15.

[11] Uradni list RS, št. 24/16.

[12] Uradni list št., 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a.