prosilec - Krajevna skupnost Kovor

POVZETEK:

Organ je prosilcu z odločbo zavrnil dostop do dela zahtevanih podatkov, in sicer na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je ugotovil, da večji del pritožbenih navedb prosilca ne sodi v pristojnost IP, v zvezi z zahtevanim podatkom v Pobudi pa je IP ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je dostop do tega podatka zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-282/2018/5

Datum: 17. 1. 2019

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 8. 12. 2018, zoper odločbo Krajevne skupnosti Kovor, Glavna cesta 24, 4290 Tržič (v nadaljevanju: organ), št. 1/2018 z dne 30. 11. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 8. 12. 2018 zoper odločbo Krajevne skupnosti Kovor št. 1/2018 z dne 30. 11. 2018 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 26. 10. 2018 zahteval posamezne dokumente oziroma podatke v zvezi s postavitvijo »bič-a« v Zvirčah:

• podpise pobudnikov,
• zapisnik seje, na kateri so svetniki Krajevne skupnosti Kovor (v nadaljevanju: KS Kovor) obravnavali pobudo, ter
• sklep sveta KS Kovor o odločitvi svetnikov.

V dopolnitvi zahteve z dne 27. 10. 2018 je prosilec med drugim navedel, da mu je organ v skladu z ZDIJZ dolžan posredovati kopijo zahtevane elektronske pošte, ki je bila organu poslana kot pobuda za montažo osvetlitve prehoda za pešce (»bič-a«). Po njegovem mnenju je v nasprotju z delovanjem skupnosti, ker želene elektronske pošte ni prejel kot izvoljeni svetnik. Pojasnil je, da ima vsak izvoljeni član pravico videti dokumente, ki so naslovljeni na krajevno skupnost.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 1/2018 z dne 30. 11. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. Uvodoma je navedel določbi prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter opredelil dokumente, ki so predmet zahteve prosilca, in sicer:

• Pobuda za osvetlitev prehoda za pešce na avtobusni postaji v Zvirčah z dne 7. 9. 2018 (v nadaljevanju: Pobuda);
• Zapisnik 24. redne seje svetnikov KS Kovor (v nadaljevanju: Zapisnik), ki je bila 7. 9. 2018 (vključno s sklepom pod točko K2);
• izpis glasovanja svetnikov k točki K2 Zapisnika.

Nadalje je navedel, da je bilo ugotovljeno, da je bilo s strani predsednika KS Kovor poslano 8. 9. 2018 elektronsko sporočilo – Osvetlitev prehoda za pešce na avtobusni postaji v Zvirčah, v katerem je predsednik navedel, da postavitev »bič-a« podpira, in prosil svetnike za opredelitev. Pojasnil je tudi, da gre rezultat odločitve v zapisnik seje, ki je bila prejšnjega dne. Svetniki KS Kovor so tako glasovali po elektronski pošti, odločitev pa je bila povzeta v Zapisniku. V drugem odstavku predmetnega zapisnika je tako navedeno, da je bila na dopisni seji sprejeta tudi odločitev za osvetlitev pločnika na avtobusni postaji v Zvirčah, da se po razpravi večina svetnikov strinja s postavitvijo osvetlitve svetlobnega »bič-a« ter da se izpis glasovanja svetnikov nahaja v mapi KS Kovor. Organ se je v nadaljevanju opredelil še do proste dostopnosti podatkov v predmetnih dokumentih in upoštevaje izjeme dostopa po ZDIJZ zavrnil dostop do posameznih podatkov na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer pa je upošteval tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je namreč, da predmetni dokumenti obsegajo posamezne varovane osebne podatke, torej osebne podatke, za razkritje katerih ni pravne podlage, in sicer:

• Pobuda obsega elektronska naslova pošiljatelja in prejemnika;
• Zapisnik obsega podatke o imenih, priimkih in nadimkih oseb, ki niso svetniki KS Kovor ali javni uslužbenci Občine Tržič, ter elektronske naslove občinskih svetnikov;
• Izpisi glasovanj obsegajo elektronske naslove občinskih svetnikov.

Pri podatkih o imenih, priimkih in funkcijah občinskih svetnikov je organ pri glasovanjih in Zapisniku upošteval določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da ne uživajo varstva po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1)[1]. Upošteval je tudi določbo 7. člena ZDIJZ in odločil o delnem dostopu na način, da se prekrije podatki, ki predstavljajo varovane osebne podatke.

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 8. 12. 2018, v kateri se je opredelil do pritožbe v treh točkah:

1. Pobuda za osvetlitev prehoda za pešce na avtobusni postaji v Zvirčah je nepopolna, neutemeljena in ni podpisana. Po njegovem mnenju bi morala biti zaradi verodostojnosti podpisana od krajanov, ki so zahtevali postavitev »bič-a«. Ker ni podpisana, jo razume kot anonimno pobudo. V zvezi s Pobudo je še navedel, da ne obsega obrazložitve spremenjenih okoliščin, ki bi bile zadosten razlog za spremembo projekta, kajti projekt v osnovi ni predvideval postavitev «bič-a«.
2. Pobuda je bila poslana 7. 9. 2018 ob 16.32 uri, seja svetnikov je bila isti dan ob 18.30, dopisna seja pa naslednji dan 8. 9. 2018. Njegovo vprašanje v zvezi s tem je: »Zakaj je bila dopisna seja dan kasneje, če je predsednik prejel pobudo dve uri pred sejo svetnikov?«.
3. Navedel je še, da Pobuda ni bila del elektronskega sporočila predsednika s prošnjo, da se svetniki opredelijo glede postavitve »bič-a«, sedaj pa je sestavni del vseh izpisov, zato je postavil vprašanje »Zakaj mu predsednik tega ni poslal skupaj s svojim e-mailom?«.

Dodaj je še, da je bila seja svetnikov 7. 9. 2018, izpisi glasovanja pa datirani 8. 9. 2018, 10. 9. 2018 in 22. 11. 2018. V zvezi s tem je postavil vprašanje: »Korektno?«.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z elektronskim dopisom z dne 18. 12. 2018, poslal v odločanje IP. Pritožbi s prilogami je priložil dokumente predmetne zadeve. Na poziv IP pa je posredoval še zahtevo prosilca z dne 26. 10. 2018 in Pobudo.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa le deloma v zavrnilnem delu. Ob tem IP še navaja, da so organi v postopku po ZDIJZ dolžni izdati pisno odločbo le v primerih, če zahtevo za dostop zavrnejo delno ali v celoti (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ). Če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, ampak napravi uradni zaznamek (prvi odstavek 22. člena ZDIJZ). Povedano drugače, organ je bil dolžan izdati pisno odločbo le v delu, v katerem je dostop prosilcu zavrnil.

IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja[2] izhaja, da je organ vpisan kot organ lokalne skupnosti.

Nadalje IP ugotavlja, da večina pritožbenih navedb prosilca ne sodi v pristojnost IP. IP namreč ni pristojen presojati, ali je bila Pobuda utemeljena ter ali je bila popolna in verodostojna. Prav tako ni pristojen presojati, zakaj je bila dopisna seja 8. 9. 2018 in ne 7. 9. 2018, zakaj prosilec ni prejel Pobude skupaj z elektronskim sporočilom predsednika, ter ali je korektno, da so izpisi glasovanj datirani 8. 9. 2018, 10. 9. 2018, 22. 11 2018 in ne 7. 9. 2018. IP se je tako z vidika svojih pristojnosti opredelil le do prekritja podatkov o pošiljatelju pobude, izhajajoč iz pritožbenih navedb prosilca, ki se nanašajo na podatke o pobudnikih postavitve osvetlitve prehoda za pešce.

IP je tako ugotovil, da so v obravnavanem primeru pri Pobudi sicer izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, vendar pa obstajajo tudi določeni zadržki glede javne dostopnosti posameznih podatkov, kot je to ugotovil že organ v izpodbijani odločbi.

IP je, kot izhaja že iz izpodbijane odločbe, ugotovil, da je pri Pobudi podana izjema na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej izjema varstva osebnih podatkov fizične osebe - pošiljatelja. IP pred nadaljnjo obrazložitvijo izpostavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[3]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Še vedno veljavne določbe 8. člena ZVOP-1 določajo, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ter da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju skladna z zakonodajo.

Upoštevaje navedeno je IP tako ugotovil, da v obravnavanem primeru ni podane pravne podlage za razkritje elektronskega naslova fizične osebe - pošiljatelja Pobude. Ob tem IP navaja še, da je organ pravilno ravnal tudi v primeru prekritja podatkov o elektronskem naslovu fizične osebe - prejemnika Pobude.

Glede na to, da je prosilec v pritožbi postavljal vprašanja, pa IP pripominja, da organi v postopku po ZDIJZ niso dolžni dajati pojasnil, odgovorov na konkretno zastavljena vprašanja, raznih obrazložitev, komentarjev in podobno. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ namreč izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Ob tem IP izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi ne razpolaga.

V zvezi z navedbami prosilca, da bi mu organ moral posredovati zahtevane dokumente kot občinskemu svetniku pa IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da organ v postopku po ZDIJZ ne sme opraviti ocene, kateri podatki so zadostni za namen informiranja prosilca.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo.

[2] Objavljenega na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

[3] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.