prosilec - Policija

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumentacijo v zvezi s kaznivimi dejanji konkretnih oseb (prijave, ovadbe, zavrnitve druga pisanja). Organ je zahtevo prosilca deloma zavrnil zaradi neobstoja dokumentov, deloma pa zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. Dejstvo, kakšen postopek se je zoper posameznika vodil, predstavlja osebni podatek posameznika, ki ga je dovoljeno razkriti prosilcu po ZDIJZ le ob ustrezni pravni podlagi, ki v konkretnem primeru ni bila podana, kar je pravilno ugotovil že organ prve stopnje. IP je v pritožbenem postopku sledil navedbam organa in zavrnil pritožbo prosilca kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-279/2018/2

Datum:  21. 1. 2019

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 11. 12. 2018, zoper odločbo Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-143/2018/17 (26-03) z dne 4. 12. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.         Pritožba prosilca zoper odločbo organa št. 090-143/2018/17 (26-03) z dne 4. 12. 2018 se zavrne.

2.         V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 24. 10. 2018 na organ naslovil zahtevo za posredovanje kopij vseh dokumentov, ki se nanašajo na spodaj navedene zadeve, s katerimi organ razpolaga (prijave, kazenske ovadbe, zavrnitve, druga pisanja), vse od 1. 1. 1996 do 24. 10. 2018, in sicer:

1. zadeva v primeru …
2. zadeva v primeru …,
3. zadeva v primeru ….

Prosilec je zahteval, da se mu dokumenti posredujejo po elektronski pošti.

Prosilec je svojo zahtevo na podlagi poziva organa dne 7. 11. 2018 dopolnil in navedel, da zahtevo v delu, ki se nanaša na primer … umika, vztraja pa pri posredovanju dokumentov v preostalih dveh zadevah. Dodaja, da dokumentov konkretneje ne more opredeliti, saj so mu primeri poznani le iz medijev, organu pa je posredoval spletne povezave na medijske objave. Dodatno je pojasnil, da naj bi bil v zadevi … obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja nasilništva zoper obdolžena vložilo Okrožno državno tožilstvo v Mariboru na Okrajno sodišče v Celju, ki je v tej zadevi leta 2003 izdalo sklep. V zadevi … pa naj bi predstavnica za odnose z javnostmi Policije pojasnila, da ni bilo podlage za kazensko ovadbo in so o tem obvestili pristojno tožilstvo.

Organ je dne 4. 12. 2018 izdal odločbo št. 090-143/2018/17 (26-03), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je organ pojasnil, da se zahtevana informacija nanaša na delovno področje organa, dokumenti iz postopkov policije pa so načeloma informacije javnega značaja. Ob hitrem pregledu objav v medijih je organ ugotovil, da je bilo v povezavi z zahtevo prosilca objavljenih več člankov in novinarskih prispevkov, pri čemer je kot primer navedel šest spletnih povezav na članke. Če zadevi, na kateri se nanaša zahteva prosilca, ne bi bili medijsko odmevni in o tem ne bi obstajali medijski zapisi, se organ ne bi opredelil niti do kriterija materializirane oblike niti do kriterija, ali z informacijami razpolaga, saj bi že s samim razkritjem podatkov o tem, ali dokumenti obstajajo, prišlo do kršitve osebnih podatkov.

Organ je preveril, ali razpolaga z informacijami, ki jih zahteva prosilec pri PU Ljubljana, Celje in Maribor in ugotovil, da organ ne razpolaga z ovadbami, zapisniki, sklepi in drugimi pisanji, ki jih prosilec zahteva, in sicer v delu zahteve, ki se nanaša na ... Organ je zato zahtevo prosilca v tem delu zavrnil zaradi neobstoja zahtevane informacije.

Organ je v nadaljevanju ugotovil, da z določenimi informacijami, ki se nanašajo na primer izjave ... razpolaga in ustrezajo definiciji informacije javnega značaja. Vendar je organ v nadaljevanju ugotovil, da zahtevane informacije ustrezajo izjemi varstva osebnih podatkov, saj je … javnosti poznana in določljiva oseba, organ pa ne razpolaga s pravno podlago, na podlagi katere bi bilo dovoljeno razkriti podatke o tem, ali zoper določenega posameznika teče (ali je tekel) policijski ali kakšen drug postopek. Tudi delni dostop do dokumentov ne bi bil mogoč, saj bi prosilec kljub izločitvi izjem poznal njihovo vsebino. Organ je zato zahtevo prosilca zavrnil tudi v tem delu, saj gre za podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 11. 12. 2018 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se pritožuje v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumentov v zvezi z izjavo ... Meni, da je organ v obrazložitvi povsem napačno razlagal pojem osebnega podatka in ni pojasnil zakaj in v kakšni meri bi razkritje osebnega podatka (pri čemer ni navedel katerega) pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Posameznica je nedvomno določena, saj se je z izjavo javno razkrila, povrh vsega pa gre za absolutno javno osebnost, ki se je z izjavo želela razkriti in izpostaviti. Prosilec je navedel, da je nejasno navajanje organa, da pravna podlaga za razkritje podatka o tem, ali zoper določenega posameznika teče kazenski postopek, ne obstaja. Da je bil zoper imenovano uveden postopek, je namreč splošno znano dejstvo. Organ torej nedvomno razpolaga z dokumenti, razlogov za nerazkritje teh podatkov pa po mnenju prosilca ni; organ tudi ni pojasnil, zakaj bi moral varovati zaupnost osebnih podatkov in katerih. Organ tudi ni navedel, zakaj kot prosilec naj ne bi imel pravice do posredovanja dokumentov.

Po prejemu pritožbe, jo je organ v skladu z določbo 245. člena ZUP odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-143/2018/19 (26-03) z dne 14. 12. 2018, skupaj z vso dokumentacijo, ki se tiče zadeve.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Iz pritožbene zadeve izhaja, da se prosilec pritožuje izključno v delu, ki se nanaša na dokumentacijo v povezavi s …, zato se IP do preostalega dela odločbe ni opredelil in tudi ni predmet tega pritožbenega postopka.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Ob pregledu zahteve prosilca IP ugotavlja, da je zahteva oblikovana na način, da se prosilec želi seznaniti z dokumentacijo, ki je vezana na konkretno posameznico. Organ je potrdil, da z določeno dokumentacijo razpolaga, vendar zaradi varstva osebnih podatkov ni navedel, s katero dokumentacijo razpolaga in katere osebne podatke varuje.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP pred nadaljnjo obrazložitvijo izpostavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba oz. uredba), ki je v določenih delih nadomestila določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Ker je bila izpodbijana odločba izdana po začetku uporabe določb Splošne uredbe o varstvu podatkov, se v obravnavanem primeru primarno uporabljajo določbe te uredbe. Upoštevaje navedeno se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do splošnih pojmov, ki so relevantni v obravnavanem primeru, nato pa še do obdelave predmetnih osebnih podatkov.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe). Iz zahteve izhaja, da se ta nanaša na konkretno in določljivo javno prepoznavno posameznico, torej ni dvoma, da so podatki, ki se nahajajo v pritožbeni zadevi, osebni podatki.

Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe). Posredovanje podatkov prosilcu ustreza definiciji obdelave osebnih podatkov.

Še vedno veljavne določbe 8. člena ZVOP-1 določajo, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ter da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Kadar torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, v konkretnem primeru bi morala biti izpolnjena predvsem podlaga iz točke c), bi obdelavo osebnih podatkov (tj. posredovanje osebnih podatkov prosilcu) lahko šteli za zakonito in skladno z veljavno zakonodajo.

IP pritrjuje organu, da predstavlja podatek o tem, ali se oz. se je zoper določenega posameznika vodil določen postopek in kateri (policijski, predkazenski, kazenski ali drugi), osebni podatek posameznika. Gre namreč za podatek, ki se nanaša na določljivega posameznika (čemur pritrjuje tudi prosilec), kar zadostuje, da lahko podatek opredelimo kot osebni podatek. Za razkritje navedenega osebnega podatka tudi ne obstaja ustrezna zakonska podlaga, na podlagi katere bi lahko prosilci po ZDIJZ tovrstne podatke zahtevali, kar je prav tako pravilno ugotovil tudi sam organ. Ob pregledu dokumentacije je IP ugotovil, da se v slednji nahajajo tudi osebni podatki tretjih oseb, ki so prav tako določljive, za razkritje navedenih osebnih podatkov pa prav tako ne obstaja ustrezna zakonska podlaga. IP ni podrobneje navajal, kateri so ti osebni podatki, saj bi že sama navedba podrobnejše vrste osebnih podatkov pomenila kršitev varstva osebnih podatkov. Ker za razkritje osebnih podatkov ne obstaja nobena od podlag, na podlagi katerih bi bilo razkritje zakonito, bi bilo posredovanje zahtevanih osebnih podatkov v nasprotju s Splošno uredbo o varovanju podatkov, zato IP ocenjuje, da je glede zahtevane dokumentacije podana izjema varstva osebnih podatkov.

Tudi delni dostop v konkretnem primeru ne bi bil mogoč, saj bi prosilec kljub izločitvi izjem, poznal njihovo vsebino in tako organ ne bi mogel niti z izločitvijo osebnih podatkov varovati oziroma zagotoviti njihove zaupnosti, kar je pravilno ugotovil tudi sam organ.

Za odločitev v konkretni zadevi tudi ni relevantno, da so bili določeni podatki že povzeti v medijih, saj dejstvo, da gre za v medijih objavljene podatke, ne predstavlja ustrezne zakonske podlage za njihovo razkritje s strani organa prosilcu po ZDIJZ.

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je izrek odločbe prve stopnje zakonit, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke