prosilec - Slovenska turistična organizacija

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje dokumentacije v zvezi z zaposlitvenim postopkom pri organu. Ta ji je posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga in so nastali v postopku, vodenem v skladu z določili ZDR-1. Prosilka je bila mnenja, da bi moral organ razpolagati z dodatno dokumentacijo, zato se je zoper odločitev organa pritožila. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ prosilki res posredoval celotno dokumentacijo in da z drugo ne razpolaga, zato je pritožbo prosilke zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-275/2018/3

Datum: 17. 1. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke  Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ………., ki jo zastopa Odvetniška družba Klešnik&Logar o.p., d.o.o., Dalmatinova 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), z dne 7. 11. 2018, zoper odločbo Slovenske turistične organizacije, Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 703-4/2018/13 z dne 6. 11. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 7. 11. 2018 zoper odločbo Slovenske turistične organizacije, št. 703-4/2018/13 z dne 6. 11. 2018, se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 26. 10. 2018 na organ naslovila zahtevo za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, ki naj bi jih organ storil v postopku izvedbe javnega razpisa za delovno mesto vodja predstavništva v Nemčiji, ki je bilo objavljeno dne 30. 8. 2018. V slednji navaja, da je z dopisom z dne 11. 10. 2018 zahtevala vpogled v (1) gradiva izbirnega postopka in (2) v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi in dokazujejo izpolnjevanje pogojev. Dodaja, da je bila v omejenem delu seznanjena z dokumentacijo kandidatke, ki je bila izbrana, ni pa ji bila omogočena seznanitev z gradivom izbirnega postopka. Ravno slednje bi ji po njenem mnenju omogočilo, da se seznani s potekom postopka in sestavo komisije za izbiro, s številom prijavljenih kandidatov in številom kandidatov, ki so izpolnjevali pogoje ter podatkom, koliko kandidatov, kateri in zakaj, so bili v postopku izbora intervjuvani. Na ta način bi se lahko seznanila tudi s kriteriji in merili ter oceno in razlogi za izbor izbrane kandidatke oz. razlogi za ne izbiro nje same. Prosilka opozarja na domnevne nepravilnosti v izbirnem postopku ter dodaja, da so ji bile v postopku kršene pravice do enakopravne obravnave (7. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU)). Svoje pisanje zaključi s pozivom organu, da odpravi kršitve, in sicer tako, da ji dopusti vpogled v dokumente javnega razpisa oz. glede na opisano razveljavi postopek izbire vodje predstavništva organa v Nemčiji ter ji izda novo pogodbo za nedoločen čas in prekliče poziv za vrnitev na delo na sedež organa v Ljubljani.

Zahtevo za odpravo kršitev je organ v delu, ki se nanaša na vpogled v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi in dokazujejo izpolnjevanje pogojev, obravnaval kot pritožbo na odločbo z dne 22. 10. 2018 in jo v pristojno reševanje odstopil IP. Ta je ob pregledu posredovanega dokumenta ugotovil, da ne vsebuje vseh obveznih sestavin, kot jih določa drugi odstavek 238. člena ZUP, zato je prosilko pozval k dopolnitvi pritožbe. O tej pritožbi  je IPže odločil z odločbo 090-241/2018/4 z dne 27. 12. 2018.

V delu, v katerem je prosilka zahtevala vpogled v gradiva izbirnega postopka, pa je organ pritožbo prosilke obravnaval kot novo zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. O slednji je organ odločil z izpodbijano odločbo, št. 703-4/2018/13 z dne 6. 11. 2018, s katero je delno ugodil zahtevi, in sicer tako, da ji omogočil dostop do določene dokumentacije, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki (imena in priimki ter naslovi neizbranih kandidatov) ter zavrnil dostop do prijav kandidatov, ki niso bili izbrani za zasedbo razpisanega delovnega mesta.

Dne 26. 11. 2018 je IP v okviru reševanje pritožbe zoper odločbo organa z dne 22. 10. 2018 prejel dopis prosilke »Dopolnitev pritožbe z dne 22. 11. 2018«, v katerem navaja, da je dne 7. 11. 2018 v zakonitem roku vložila pritožbo zoper odločbo organa z dne 22. 10. 2018 ter obenem pojasnjuje, da je v zvezi s predmetno zadevo prejela tudi drugo odločbo organa, št. 703-4/2018/13 z dne 6. 11. 2018 (v konkretnem primeru izpodbijana odločba), zoper katero se pritožuje iz razlogov, navedenih v pritožbi z dne 7. 11. 2018. Prosilka poudarja, da ji nobena od citiranih odločb ne omogoča na zakonu utemeljeno preverjanje izbora najbolj usposobljenega kandidata, za kar potrebuje zlasti podatke o tem, ali izbrana kandidatka izpolnjuje razpisne pogoje, kakšni so bili kriteriji oz. merila za oceno prijave, vizije in razgovora ter kako so bili omenjeni kriteriji in merila uporabljeni pri oceni prijave, listin o dokazovanju pogojev in vizije nje same.

IP na tem mestu dodaja, da je predmet presoje tega pritožbenega postopka odločba organa, št. 703-4/2018/13 z dne 6. 11. 2018, zato bo v nadaljevanju povzel zgolj pritožbene navedbe, ki se nanašajo na navedeno odločbo, ne pa tudi pritožbenih navedb glede odločbe organa z dne 22. 10. 2018, saj je o teh, kot že zgoraj navedeno, že odločil v drugem pritožbenem postopku, vodenem pod št. 090-241/2018.

V uvodnem delu pritožbe z dne 7. 11. 2018 prosilka navaja, da izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita. IP predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter organu naloži, da ji dopusti neposredni vpogled v gradivo izbirnega postopka, in sicer zlasti v popis dokumentacije izbirnega postopka, vse zaznamke, zapisnike in odločitve zavezanca oz. njegove komisije za izvedbo postopka izbora, ki so nastali v postopku, vključno z naborom vprašanj za izvedbo intervjujev in zapisnike o poteku le-teh ter ocene kandidatov izpolnjevanja pogojev in razlog, zakaj so oz. niso izpolnjevali pogojev za zasedbo delovnega mesta. Na podlagi tega vpogleda pa naj IP naloži organu, da dopusti in na zahtevo prosilke izdela tudi fotokopije ali prepise tistih dokumentov, ki jih potrebuje za varovanje svojih pravic, kot kandidatka v izbirnem postopku. V utemeljitvi pritožbe prosilka ponovno navede, da iz prejetih listin ni mogoče razbrati, kako je potekal postopek, kdo je opravil presojo pravočasnosti in popolnosti vlog, kako se je to ugotavljalo, kakšen je bil postopek ocene izpolnjevanja razpisnih pogojev in vsebinske opredelitev do prejetih vlog ter kakšni kriteriji in merila so podani in nato uporabljeni pri izvedbi izbora najboljšega kandidata, kot to določa 15. člen ZJU.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo konkretnega primera, želi na tem mestu izpostaviti, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja pri organu obstajajo v materializirani obliki, ne pa tudi npr. vprašanje, ali je bil zaposlitveni postopek pri organu voden skladno z zakonodajo. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP ki, kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

Prav tako se želi IP na tem mestu opredeliti do navedbe prosilke, da ji želi organ z izpodbijano odločitvijo onemogočiti  izvrševanje njenih pravic v postopku razpisa za delovno mesto. IP pojasnjuje, da v postopku po ZDIJZ ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej kdo drug od organa zahteval dostop do istih dokumentov, bi mu moral organ dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. Zato se IP ni posebej opredeljeval do navedb prosilke, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih je bila vložena obravnavana zahteva, saj za konkreten postopek niso pravno relevantne.

Kot že zgoraj navedeno, je organ z izpodbijano odločbo prosilki zaradi varstva osebnih podatkov omogočil delni dostop do dokumentacije, ki se nanaša na sam izbirni postopek (npr. sklep o imenovanju razpisne komisije, zapisnik sestanka razpisne komisije itd.) ter zavrnil dostop do prijav neizbranih kandidatov. Prosilka v pritožbi navaja, da ji organ ni omogočil seznanitve z gradivom izbirnega postopka, in sicer zlasti glede vpogleda v popis dokumentacije izbirnega postopka, vse zaznamke, zapisnike in odločitve zavezanca oz. njegove komisije za izvedbo postopka izbora, ki so nastali v postopku, vključno z naborom vprašanj za izvedbo intervjujev in zapisnike o poteku le-teh ter ocene kandidatov izpolnjevanja pogojev in razlog zakaj so oz. niso izpolnjevali pogojev za zasedbo delovnega mesta. Kot je razbrati iz pritožbe prosilke, se ta želi seznaniti predvsem z informacijami, ki izkazujejo pravilnost poteka izbirnega postopka. 

Glede prekritja osebnih podatkov neizbranih kandidatov v dokumentih, do katerih je organ prosilki omogočil dostop ter odločitve organa, da zavrne dostop do prijav neizbranih kandidatov, IP pojasnjuje, da je takšna odločitev pravilna. Takšno stališče, tj., da ni mogoč delni dostop do prijav neizbranih kandidatov,  je IP že zavzel, npr. v odločbi št. 090-187/2017 z dne 03. 10. 2017, odločbi št. 090-155/2015 z dne 15. 10. 2015 ter odločbi št. 090-78/2015 z dne 24. 06. 2015. Neizbrani kandidati namreč ne sklenejo delovnega razmerja pri organu, zato njihovih osebnih podatkov (tudi tistih, ki se nanašajo na pogoje, navedene v besedilu javnega natečaja) ni dopustno razkriti javnosti.

Glede preostalih dokumentov, ki naj bi jih po mnenju prosilke organ ustvaril v okviru izbirnega postopka, IP na tem mestu povzema navedbe organa, da je zaposlitveni postopek vodil v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR-1), ki tega postopka ne formalizira kot ga npr. ZJU. Ta v drugem delu vsebuje posebne določbe za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, ki pa organa (javne agencije) ne zavezujejo. Prijave kandidatov je organ presojal v okviru razpisnih pogojev, dokumente, ki so nastali v tem postopku, pa je prosilki posredoval že z izpodbijano odločbo. Organ je ob tem poudaril, da z drugimi dokumenti v obravnavani zadevi ne razpolaga.

IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, za katere prosilec domneva, da bi jih moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ (npr. zaposlitveni postopek). Prav tako ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu.

Po skrbnem pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa, IP ne dvomi v navedbe organa, da z drugo dokumentacijo, razen tiste, do katere je prosilki omogočil dostop, ne razpolaga.  Upoštevaje vse zgoraj navedeno IP zaključuje, da nima razlogov za sum, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Ker organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, zavezanci po ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. Posledično je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke