prosilec - Policija

Datum: 27.02.2019
Številka: 090-271/2018
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek, Kršitev postopka

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval številne dokumente glede različnih obravnavanih dogodkov in dokumente iz kadrovskih map za tri zaposlene. Organ je zahtevo deloma zavrnil, ker gre za varstvo osebnih podatkov, deloma pa ker imenovani niso (več) javni uslužbenci. IP je ugotovil, da organ razpolaga s številnimi dokumenti, glede katerih se v postopku ni opredelil, zato je zadevo v tem delu vrnil organu v ponovno odločanje, saj ne gre za dokumente, ki bi že sami po sebi predstavljali izjemo varstva osebnih podatkov. IP je zavrnil pritožbo prosilca v delu, v katerem organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, deloma pa je pritožbi ugodil in organu naložil posredovanje dokumentov.

ODLOČBA:

Številka: 090-271/2018/2

Datum: 28. 2. 2019

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (po pooblastilu za odločanje 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018), v nadaljevanju IP, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega in tretjega odstavka 248. člena, tretjega odstavka 251. in prvega odstavka 252. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 19. 11. 2018, zoper odločbo Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-127/2018/7 (26-03) z dne 5. 11. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

Pritožbi prosilca z dne 19. 11. 2018 zoper prvo alinejo 1.a točke izreka odločbe organa št. 090-127/2018/7 (26-03) z dne 5. 11. 2018 se delno ugodi in se odločba v tem delu delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled in poslati fotokopijo Prijave nepreglednega priključka občinske ceste na državno cesto – odstop zadeve, št. 224-130/2018/3 (3E694-47) z dne 23. 8. 2018, pri čemer je dolžan prekriti:

- celotno besedilo v vrstici »Zveza«,

- ime in priimek naveden v drugi vrstici prvega odstavka dokumenta,

- besedilo četrte vrstice drugega odstavka dokumenta, ki se začne po besedi »na« iz tretje vrstice in konča s številko in vejico,

- celotni prvi stavek tretjega odstavka dokumenta, ki se začne z besedo »V« in konča s piko v tretji vrstici,

- naziv, ime in priimek posameznika, navedenega v zadnjem stavku četrtega odstavka dokumenta, ki se začne po besedi »ter« in zaključi s piko na koncu odstavka na prvi strani,

- ime priloge na dnu dokumenta pod podpisniki

- priloge navedenega dokumenta v celoti.

Pritožbi prosilca z dne 19. 11. 2018 zoper drugo, četrto in peto alinejo 1.a točke, prvo in drugo alinejo 1.b točke in prvo alinejo 1.c točke (vezano na drugo alinejo te točke) izreka odločbe organa št. 090-127/2018/7 (26-03) z dne 5. 11. 2018 se ugodi. Odločba organa se v tem delu odpravi ter se zadeva v navedenem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.

Pritožba prosilca z dne 19. 11. 2018 zoper prvo alinejo 1.a točke (v delu, v katerem je organ v skladu s 1. točko izreka te odločbe v dokumentu dolžan prekriti varovane osebne podatke), tretjo in šesto alinejo 1.a točke in prvo alinejo 1.c točke (vezano na tretjo in četrto alinejo te točke) izreka odločbe organa št. 090-127/2018/7 (26-03) z dne 5. 11. 2018 se zavrne.

Zahteva prosilca za povračilo stroškov se zavrne.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 18. 9. 2018 na organ naslovil zahtevo za vpogled in fotokopije dokumentacije v zadevah:

od PP 23. 8. 2018 odstopljene prijave na MI, Inšpektorat za ceste z vsemi prilogami v zadevi z dne 21. 8. 2018 na …,
dokumentacijo o usposobljenosti, strokovnem izpitu, izobrazbi itn., ki dokazuje izpolnjevanje pogojev …,
nalog in zapisnik v zvezi z opravljanjem neznanih policijskih postopkov na dan 21. 8. 2018 …,
vso dokumentacijo v zadevi opazovanja in posegov na nepremičnini …ženske osebe ter o lastniku avtomobila s konkretno registrsko številko, stoječega na javni cesti pred znakom stop dne 11. 9. 2018 med 9.15 in 10. uro,
vso dokumentacijo o tajnih akcijah in postopkih policije kot navaja sama policija na dan 10. 7. 2009 na …, ko je na pot odvrgla nevaren predmet, napotena patrulja vztrajno spraševala (in iskala) kaj je osumljenec držal v roki in je … sprožil kazenski postopek –…
vso dokumentacijo v zadevi najdenega odvrženega nevarnega predmeta in v zvezi s tem podane prijave na PP Šiška in PP Center,
dokumentacijo o času in kraju zaposlitve, premestitve znotraj policije ali ev. prenehanju zaposlitve, sklepi itn. o usposobljenosti, strokovnem izpitu, izobrazbi itn., ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev ..,
nalog in zapisnik v zvezi z opravljanjem policijskih nalog in postopkov na dan 16. 7. 2014 med 22. in 23. uro na … (zabava in krohot),
dokumentacijo o času in kraju zaposlitve, premestitvah, vzroku prenehanja zaposlitve, sklepi itn. o usposobljenosti, strokovnem izpitu itn., ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za …

V zvezi z zahtevo prosilca je organ dne 5. 11. 2018 izdal odločbo št. 090-127/2018/7 (26-03), katero je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na dokumente iz 1., 3., 4., 5., 6. in 8. točke zahteve prosilca v celoti zavrnil, prav tako je zavrnil zahtevo v delu, ki se nanaša na 2. in 9. točko zahteve. Organ je delno ugodil zahtevi prosilca iz 7. točke, pri čemer je prekril osebne podatke in podatke, ki niso predmet zahteve prosilca.

V obrazložitvi je organ navedel, da se v delu, ki se nanaša na 1., 3., 4., 5., 6. in 8. točke zahteve prosilca organ ni opredelil niti do kriterija materializirane oblike niti do kriterija, ali z informacijami razpolaga, saj bi že s samim razkritjem podatkov o tem, ali dokumenti obstajajo, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Podatek, ali se v zvezi s posameznikom vodi določen postopek, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ta pa je s sklicevanjem na njegovo ime in priimek ter naslov, nedvomno določen. Prav tako je nedvoumno na preprost način določljiv v primeru sklicevanja na točno določen naslov ali točno določeno parcelno številko, saj način identifikacije konkretnega posameznika, glede na vsebino celotne postavljene zahteve prosilca, ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Organ ugotavlja, da ne bi mogel zagotoviti zaupnosti podatkov niti z izločitvijo osebnih podatkov, oz. ob upoštevanju instituta delnega dostopa.

V delu, ki se nanaša na 2. in 9. točko zahteve prosilca, je organ zahtevo zavrnil, saj ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal. Organ namreč v svojih evidencah zaposlenih ne beleži zaposlitve niti … niti ….

V zvezi s 7. točko zahteve prosilca je organ ugotovil, da razpolaga z določenimi dokumenti, pri čemer ti vsebujejo podatke (datum in kraj rojstva, EMŠO, učni uspeh ipd.), ki predstavljajo varovane osebne podatke, zato je organ te podatke izločil iz dokumentov. Ker se zahteva nanaša na posameznika, ki je javni uslužbenec, je organ določene podatke, ki so v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, posredoval prosilcu.

Zoper navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo, v kateri je navedel, da meni, da je bila zavrnitev njegove zahteve iz točk 1., 3., 4., 5., 6. in 8. v nasprotju z dejstvi in materialno resnico. Organ je po stališču prosilca zahtevo zavrnil izključno iz razlogov ščitenja delavcev MNZ, ki so opustili ovadbe, opustili naznanitve kaznivega dejanja po uradni dolžnosti, za katere so vedeli in imeli dokaze, da so storili prekrške in nadaljujejo s kaznivimi dejanji, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Prosilec v nadaljevanju podrobno opisuje dogodke in vztraja pri posredovanju dokumentov iz navedenih postopkov.

Prosilec izpodbija odločbo tudi v delu, v katerem mu organ ni posredoval dokumentov glede … in … z namenom, da bi prikril in opustil obravnavo storjenih prekrškov in grožen policista, tako da zanika zaposlitev tega delavca in zmotno navaja, da ju ne beleži v evidenci delavcev. Organ mu tudi ni posredoval Potrdila o diplomiranju Univerze v Mariboru, ki velja do izdaje diplome za …, neupravičeno pa mu je prekril podatke o tem, katerega dne je imenovani diplomiral na strokovnem študijskem programu varstvoslovje. Neutemeljeno je tudi prekril številko indeksa in datum izdaje diplome. Organ mu tudi ni posredoval Potrdila MNZ, da je … obiskoval program izpopolnjevanja za policiste in je na javni listini neutemeljeno prekril podatek o času izobraževanja od do in prekril katerega dne je bilo izdano potrdilo. Organ tudi ni posredoval aneksa k pogodbi o zaposlitvi ter je neutemeljeno prekril podatke v zgornjem desnem kotu in podatke iz 1., 3. in 4. člena aneksa. Organ tudi ni omogočil vpogleda in posredoval pogodb o zaposlitvi, ki izkazujejo, da je bil imenovani zaposlen kot …, da je bil zaposlen kot …, kot … in …. Iz obrazložitve organa izhaja, da je za delovna mesta »samostojni policijski inšpektor« potrebna najmanj visokošolska izobrazba ter izpit za izvajanje policijskih pooblastil. Za izvajanje policijskih pooblastil se šteje tudi program usposabljanja pomožnih policistov v trajanju 575 ur. Skladnost in resničnost navedenih trditev, organ ni izkazal z Aktom o notranji organizaciji z dne 28. 7. 2008. Aneks glede na prekrite podatke in potrdilo o diplomiranju s prekritim datumom, brez izkazane diplome, ne izkazuje verodostojnosti navedb organa. Prosilec v nadaljevanju navaja, s kakšnimi nazivi in v katerih zaposlitvah se je navedeni na določenih dokumentih podpisal in podaja različne ugotovitve glede navedb iz konkretnih postopkov. Prosilec je v pritožbenem postopku prijavil tudi stroške postopka za pritožbo in materialne stroške in vročanje.

Po prejemu pritožbe, je organ odstopil IP z dopisom št. 090-127/2018/11 (26-03) z dne 11. 12. 2018.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da je v povezavi z odločitvijo organa, ki je vezana na točke 1, 3, 4, 5, 6 in 8 zahteve prosilca, sporno vprašanje, ali je zahteva prosilca oblikovana na način, da bi se z razkritjem informacije razkril posameznik, na katerega se informacija nanaša, s čimer bi prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov že zgolj s potrditvijo obstoja dokumenta. IP je ob pregledu zahteve prosilca ugotovil, da se zahteva sicer nanaša na določene naslove in parcelne številke, vendar so ti podatki v zahtevi navedeni v smislu lokacijske določitve kraja določenega dogodka, v zvezi s katerim bi prosilec želel pridobiti podatke, niso pa v zahtevi navedeni na način, da neposredno ali posredno kažejo na določenega ali določljivega posameznika. Ni mogoče slediti organu, da se zahteva prosilca nanaša na konkretnega posameznika zgolj zato, ker prosilec zahteva dokumentacijo v povezavi z dogodkom, ki se je zgodil poleg neke konkretno določene stavbe. Takšna zahteva sama po sebi ne nakazuje na konkretnega posameznika, v zvezi s katerim bi prosilec želel pridobiti dokumentacijo. Iz tako oblikovane zahteve tudi IP ne more ugotoviti, kdo naj bi bil ta posameznik, saj bi lahko bila na tej lokaciji ob dogodku tudi kakšna tretja oseba, ne nujno lastnik te stavbe, sam dogodek pa ni nujno povezan z lastništvom določene nepremičnine na lokaciji, ki jo v zahtevi opredeljuje prosilec. Ni mogoče spregledati niti dejstva, da brez določitve lokacije dogodka, prosilec pravzaprav niti ne bi mogel oblikovati svoje zahteve, da bi bila ta lahko določna in da bi jo organ lahko obravnaval. IP ugotavlja, da se zahteva prosilca iz zgoraj navedenih točk ne nanaša na konkretne posameznike in ni oblikovana na način, da bi prosilec zahteval informacije o posameznikih, temveč se nanaša na konkretne dogodke na konkretnih lokacijah, pri čemer prosilec ni nikjer v zahtevi navedel, da bi želel dokumentacijo, vezano na določenega ali določljivega posameznika. IP torej ni sledil obrazložitvi organa, da je s sklicevanjem na točno določen naslov ali parcelno številko posameznik določljiv, saj iz zahteve ne izhaja, da prosilec želi informacije o lastnikih določenih parcel ali o posameznikih, ki živijo na določenem naslovu, temveč želi informacije, povezane z dogodki na določenih lokacijah, ki s temi lokacijami niso niti nujno povezane. Zahteva torej ni oblikovana tako, da obstoj dokumenta nakazuje na obstoj osebnega podatka določenega posameznika, torej ni ovir, da se morebitni obstoj dokumentov ugotovi.

Ob tako ugotovljenem stanju se je IP v nadaljevanju spustil v presojo, ali v povezavi z določeno točko zahteve prosilca, obstaja dokument, v primeru obstoja dokumenta pa je presojal tudi, ali je dokument prosto dostopna informacija javnega značaja oz. ali je morebiti podana katera od izjem iz 5.a oz. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede 1. točke zahteve prosilca (dokumentacija glede odstopljene prijave s strani PP na MI z dne 23. 8. 2018, Inšpektorat za ceste z vsemi prilogami v zadevi z dne 21. 8. 2018 na določenem naslovu, …)

Kot izhaja iz priložene dokumentacije, organ v zvezi z navedeno zadevo razpolaga z dokumentom (odstop zadeve) z dne 23. 8. 2018, ki vsebuje tudi prilogo. Organ je navedeni dokument s prilogo posredoval IP ob odstopu pritožbe. Ob pregledu dokumenta IP ugotavlja, da ta vsebuje ime in priimek določenega posameznika, naslov stanovanjskega objekta določenega posameznika ter izjavo določenega posameznika, vse navedeno pa predstavlja varovane osebne podatke, saj za razkritje teh podatkov ni podana nobena od podlag v Splošni uredbi o varstvu podatkov, ki opredeljuje podlage, kdaj je obdelava osebnih podatkov zakonita. Ne da bi obstajala podlaga, da bi bila obdelava (posredovanje informacij prosilcu) zakonita, je treba navedene podatke šteti za osebne podatke, katerih razkritje bi bilo v nasprotju s 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se prosilcu dostop do teh podatkov zavrne. Dokument vsebuje tudi podatke (ime in priimek) posameznikov, ki so javni uslužbenci, zakonito podlago za obdelavo teh podatkov pa predstavlja prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato navedenih podatkov pred posredovanjem prosilcu ni treba prekrivati. Priloga navedenega dopisa v celoti predstavlja izjemo varstva tajnosti vira (tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ). Priloga namreč vsebuje vir prijave, prav tako pa tudi vsebina same prijave (navedba okoliščin in dejstev) nedvomno določa prijavitelja, zato je treba zavrniti dostop do prilog v celoti.

Ker je dostop do odstopa zadeve mogoče omogočiti z uporabo instituta delnega dostopa, je IP na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP v tem delu delno ugodil pritožbi prosilca, delno odpravil odločbo organa in odločil tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede 3. točke zahteve prosilca (nalog in zapisnik v zvezi z opravljanjem neznanih policijskih postopkov na dan 21. 8. 2018 … na določeni nepremičnini)

Kot izhaja iz posredovanih pojasnil, je policist … na navedeni dan in na navedeni lokaciji dejansko opravil ogled in razgovor z določeno fizično osebo, vendar organ v zvezi z navedenim ogledom in razgovorom IP ni posredoval nobene dokumentacije (naloga in/ali zapisnika). Glede na zavrnilni odgovor tudi ni razvidno, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti ali ne, saj se do obstoja dokumentov ni opredelil.

IP posledično ugotavlja, da se organ v odločbi ni opredelil do tega, ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga, kot tudi ne do tega ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja oz. ali so v dokumentih vsebovani podatki, ki jih 5.a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ opredeljujeta kot izjeme od prostega dostopa.

Zaradi dejstva, da se organ v postopku sploh ni opredelil do dokumentacije, ki je bila predmet zahteve prosilca in posledično tudi ni ustrezno ugotavljal zavrnitvenih razlogov, ki jih ZDIJZ opredeljuje v 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, poleg tega pa se v obrazložitvi ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral, zato se izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

Kot izhaja iz prvega odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje, kadar med drugim ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa organ druge stopnje, glede na tretji odstavek 251. člena ZUP, če spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo.

IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka, odpravil organ prve stopnje. IP je tako odločil predvsem zato, ker organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je predmet presoje in razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za ustrezno rešitev predmetne zahteve.

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, zaradi česar je pritožbi prosilca v tem delu ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v tem delu odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe. V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje in ugotoviti, ali razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. V primeru, da z dokumenti razpolaga, mora organ v nadaljevanju ugotoviti, ali zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja oz. ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa (ki jih določa 5.a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ). V primeru, da bodo izpolnjeni pogoji za zavrnitev zahteve, se mora organ opredeliti tudi do možnosti uporabe instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ.

Glede 4. točke zahteve prosilca (dokumentacija v zadevi opazovanja in posegov na določeni nepremičnini pri določeni hiši, ženske osebe ter o lastniku avtomobila stoječega na javni cesti pred znakom stop dne 11. 9. 2018 med 9.15 in 10. uro)

Iz posredovane dokumentacije izhaja, da organ ne razpolaga in nima nobenih zapisov glede navedenega dogodka, ki bi ustrezal dnevu, uri, lokaciji, opisu zadeve in avtomobilu z določeno registrsko številko. Organ je sicer navedel, da razpolaga z zapisnikom policijske patrulje tistega dne, vendar po pregledu posredovane dokumentacije IP ugotavlja, da ne gre za dokumentacijo, ki bi se vsebinsko nanašala na zahtevo prosilca (opazovanje in posege ženske osebe na določeni nepremičnini pri določeni hiši), prav tako pa ne ustreza navedenemu časovnemu okvirju.

Ker je organ navedel, da glede dogodka tega dne in navedenega vozila nima nobenih zapisov, IP ugotavlja, da organ ne razpolaga z zahtevano informacijo. Ker organ prosilcu dokumentacije, s katero ne razpolaga, ne more posredovati, je IP pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

Glede 5. in 6. točke zahteve prosilca ((5) dokumentacija o tajnih akcijah in postopkih policije kot navaja sama policija na dan 10. 7. 2009 na določenem naslovu, ko je na pot odvrgla nevaren predmet, napotena patrulja vztrajno spraševala (in iskala) kaj je osumljenec držal v roki in je … sprožil kazenski postopek) in (6) dokumentacija v zadevi najdenega odvrženega nevarnega predmeta in v zvezi s tem podane prijave na PP Šiška in PP Center)

Iz posredovane dokumentacije izhaja, da je organ ugotovil, da se zahteva v obeh točkah nanaša na isti dogodek v zvezi s katerim organ razpolaga z izpisom iz aplikacije z dne 10. 7. 2009 in z dokumentom, ki je bil že arhiviran in poslan na mikrofilm in ga zato policijska postaja nima več v fizični obliki, je pa dostopen na SUGP MNZ. Organ je še navedel, da ni seznanjen s tem, ali se je postopek glede navedenega dogodka že zaključil ali ne, saj naj bi s tem podatkom razpolagalo pristojno tožilstvo.

IP ugotavlja, da je organ ugotovil obstoj določenih dokumentov, vendar slednjih IP ni posredoval. Zgolj dejstvo, da organ z dokumenti ne razpolaga več v fizični obliki, temveč so dokumenti arhivirani na mikrofilmu, ne pomeni, da organ z dokumentom ne razpolaga. Tudi arhiviran zapis na mikrofilmu predstavlja dokument v smislu 4. člena ZDIJZ. Organ se v odločbi tudi ni opredelil do vprašanja, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja oz. ali so v dokumentih vsebovani podatki, ki jih 5.a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ opredeljujeta kot izjeme od prostega dostopa.

Zaradi dejstva, da se organ v postopku ni podrobneje opredelil do dokumentacije, ki je bila predmet zahteve prosilca in posledično tudi ni ustrezno ugotavljal zavrnitvenih razlogov, ki jih ZDIJZ opredeljuje v 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, poleg tega pa se v obrazložitvi ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

Glede 8. točke zahteve prosilca (nalog in zapisnik v zvezi z opravljanjem policijskih nalog in postopkov na dan 16. 7. 2014 med 22. in 23. uro … - zabava in krohot)

Organ je glede navedene točke pojasnil, da niti PP Ljubljana Šiška niti PP Ljubljana Center v povezavi z dogodkom tega dne nimata nobenih zapisov. Iz pritožbene zadeve tudi ni mogoče ugotoviti, da bi dokumenti morali obstajati, vendar jih organ prosilcu ne želi posredovati, saj v postopku prosilec ni navedel nobenih razlogov, zaradi katerih IP ne bi sledil navedbam organa, da v povezavi z dogodkom ne razpolaga z nobenimi dokumenti.

Ker je organ navedel, da glede dogodka tega dne in navedenega vozila nima nobenih zapisov, IP ugotavlja, da organ ne razpolaga z zahtevano informacijo. Ker organ prosilcu dokumentacije, s katero ne razpolaga, ne more posredovati, je IP pritožbo prosilca v tem delu na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

IP je v nadaljevanju presojal še pritožbene navedbe prosilca glede dokumentacije v povezavi z zaposlitvijo treh javnih uslužbencev organa, in sicer …, … in …, torej dokumentacijo, ki se nanaša na 2., 7. in 9. točko zahteve prosilca. Organ je v zvezi s prvima dvema osebama navedel, da z dokumenti ne razpolaga, v zvezi s tretjim pa je zahtevane dokumente posredoval, prosilec pa je mnenja, da mu je organ prekril podatke, ki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, prav tako pa naj mu ne bi posredoval vseh dokumentov, ki jih je zahteval.

Glede 2. in 9. točke zahteve prosilca ((2) dokumentacija o usposobljenosti, strokovnem izpitu, izobrazbi itn., ki dokazuje izpolnjevanje pogojev … in (9) dokumentacija o času in kraju zaposlitve, premestitvah, vzroku prenehanja zaposlitve, sklepi itn. o usposobljenosti, strokovnem izpitu, izobrazbi itn., ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za …)

IP ugotavlja, da je organ za pridobitev zahtevane dokumentacije zaprosil Urad za organizacijo in kadre Ministrstva za notranje zadeve. Na zaprosilo je prejel odgovor št. 090-184/2018/2 (1501-13) z dne 12. 10. 2018, na podlagi katerega je Ministrstvo za notranje zadeve organu posredovalo zahtevano informacijo za … in za …, ugotovili pa so, da … ne beležijo v evidencah zaposlenih.

IP ugotavlja, da je organ odločil o dokumentaciji za … (več o tem v naslednjem delu obrazložitve te odločbe), ni pa odločil o dostopu do dokumentacije o zaposlitvi za …, kljub temu, da je očitno, da organ razpolaga z dokumentacijo tudi za navedeno osebo. Iz obrazložitve organa izhaja, da imenovani ni uslužbenec Ministrstva za notranje zadeve oz. Policije, vendar glede na to, da Ministrstvo za notranje zadeve z dokumentacijo razpolaga, je imenovani v preteklosti nedvomno bil zaposlen pri Ministrstvu za notranje zadeve oz. pri Policiji in je kot tak tudi bil javni uslužbenec. Zgolj dejstvo, da imenovani sedaj morda ni več zaposlen (kot izhaja iz zahteve prosilca, naj bi prosilca zanimal tudi vzrok prenehanja zaposlitve) slednje še ne pomeni, da imenovani v času zaposlitve ni bil javni uslužbenec in da podatki iz časa zaposlitve ne predstavljajo več informacije javnega značaja. Informacijo javnega značaja v povezavi z javnimi uslužbenci predstavljajo namreč vsi dokumenti, ki so izkazovali informacije o delovnem razmerju javnega uslužbenca v času, ko je ta bil javni uslužbenec, ne glede na to, da v času prejema zahteve prosilca, oseba morda ni več zaposlena kot javni uslužbenec. Organ bi torej o zahtevani dokumentaciji glede … moral odločiti.

V zvezi s … IP ugotavlja, da je prosilec v zahtevi napačno navedel njegov priimek. Prosilec je imenovanega namreč poimenoval kot …, dejanski priimek imenovanega pa je …. Slednje je IP ugotovil zato, ker je organ sam pojasnil, da z zapisniki in dokumentacijo imenovanega razpolaga, opredelil se je tudi do obstoja dokumentacije in do tega, da je imenovani na določen dan opravil razgovor s fizičnimi osebami, imenovani pa je tudi naveden na določenih dokumentih kot pripravljavec dokumenta. Nerazumno je torej, da je organ najprej ugotovil, da razpolaga z dokumentacijo, ki jo je ustvaril …, hkrati pa je navedel, da ne razpolaga z dokumentacijo o zaposlitvi imenovanega in da slednji pri njih ni zaposlen (očitno zgolj zato, ker ga je v sistemu iskal pod napačnim priimkom). Iz navedenega izhaja, da je organ več kot očitno vedel ali bi lahko vedel, da je prosilec zahteval podatke za … (saj ga je prosilec označil ne zgolj z imenom, temveč tudi z delovnim mestom, ki ga zaseda – …), zato bi moral vedeti, da imenovani obstaja v sistemu zaposlenih in da organ mora razpolagati z dokumentacijo, ki jo je prosilec zahteval v 2. točki svoje zahteve.

IP ugotavlja, da organ očitno razpolaga z dokumentacijo, ki se navezuje na …, prav tako pa ima med svojimi zaposlenimi tudi …, vendar organ o zahtevi prosilca v tem delu ni odločil, prav tako pa se tudi ni opredelil do obstoja zahtevanih dokumentov in do vprašanja, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja oz. ali so v dokumentih vsebovani podatki, ki jih 5.a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ opredeljujeta kot izjeme od prostega dostopa.

Glede 7. točke zahteve prosilca (dokumentacija o času in kraju zaposlitve, premestitve znotraj organa in ev. prenehanju zaposlitve, sklepi itn. o usposobljenosti, strokovnem izpitu, izobrazbi itn., ki dokazuje izpolnjevanje pogojev …, prej zaposlenega na PP Šiška)

IP ugotavlja, da je organ ugotovil, da razpolaga z nekaterimi dokumenti, ki jih prosilec na splošno opisuje v svoji zahtevi, zato je v nadaljevanju presojal, ali dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja oz., ali je podana katera od izjem od prostega dostopa. Organ je ugotovil, da se v dokumentih nahajajo tudi varovani osebni podatki (npr. datum in kraj rojstva, stopnja, EMŠO ipd.). Organ je ugotovil, da je posameznik sklenil delovno razmerje pri organu za konkretno določeno delovno mesto javnega uslužbenca »samostojni policijski inšpektor«, za katerega je pogoj za zasedbo delovnega mesta visokošolska strokovna izobrazba ter izpit za izvajanje policijskih pooblastil. Organ je zato odločil o dokumentu, iz katerega je razvidno delovno mesto, čas in kraj trenutne zaposlitve (aneks k pogodbi o zaposlitvi) in o dokumentih, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev za zasedbo tega delovnega mesta (potrdilo o diplomiranju in potrdilu, ki se šteje za opravljen izpit za izvajanje policijskih pooblastil). Organ je ugotovil, da dokumenti vsebujejo tudi varovane osebne podatke (EMŠO, naslov prebivališča, podatki, ki niso povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca), zato je te podatke prekril.

Prosilec je v pritožbi obširno navedel, da organ ni odločil o vseh zahtevanih dokumentih, pri čemer je navedel, da je bil … pri organu zaposlen tudi na drugih delovnih mestih, da je na dokumentih podpisan z različnimi nazivi ter da je za druga delovna mesta potreboval druga potrdila, do vsega navedenega pa mu organ dostopa ni odobril (do preostalih pogodb o zaposlitvi, potrdil o izpopolnjevanju, aneksov, potrdil o diplomiranju ipd.). IP se strinja s prosilcem in ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca tolmačil preozko, saj je odločal izključno o zadnjem veljavnem aneksu in še to zgolj o enem členu tega aneksa, čeprav iz zahteve prosilca izhaja (kar potrjujejo tudi njegove pritožbene navedbe), da želi glede imenovanega prejeti celotno dokumentacijo iz kadrovske mape, ki izkazuje njegove zaposlitve na vseh delovnih mestih od prve zaposlitve naprej, o vseh premestitvah na druga delovna mesta, o morebitnem prenehanju pogodbe in za vsa potrdila, dokazila in druge dokumente, ki izkazujejo, da je imenovani izpolnjeval pogoje za zaposlitev na vsakem od delovnih mest, ki jih je zasedal. Tolmačenje organa je bilo v tem delu preozko, saj IP meni, da ni razloga, da bi organ kot dokument presoje štel le zadnji aneks k zaposlitvi, saj je bil imenovani javni uslužbenec vse od časa prve zaposlitve pri Policiji naprej. Prenehanje zaposlitve na določenem delovnem mestu in premestitev na drugo delovno mesto ne pomeni, da dokumenti iz predhodne zaposlitve niso več informacija javnega značaja, saj je bil imenovani v času zaposlitve javni uslužbenec in ostanejo vsi podatki v povezavi z določeno zaposlitvijo javnega uslužbenca informacije javnega značaja tudi po tem, ko imenovani ni več zaposlen na tistem delovnem mestu ali sploh ni več javni uslužbenec.

IP ugotavlja, da organ očitno razpolaga z obsežno dokumentacijo, ki se navezuje na zaposlitev …, o kateri sploh ni odločil, kot tudi s številnimi potrdili in dokazili, glede katerih prav tako ni odločil. Organ se tudi ni opredelil do obstoja preostale dokumentacije, kot tudi ni presojal, ali gre za dokumentacijo v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca niti ali gre v celoti za prosto dostopne informacije javnega značaja oz. ali so v dokumentih vsebovani podatki, ki jih 5.a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ opredeljujeta kot izjeme od prostega dostopa.

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, zaradi česar je pritožbi prosilca v delu, ki se nanaša na dokumente v zvezi s 7. točko zahteve prosilca (razen v delu, ki se nanaša na Potrdilo o diplomiranju in Potrdilo o obiskovanju programa izpopolnjevanja za policiste z dokončano V. stopnjo izobrazbe, o katerih je IP odločil v nadaljevanju sam) ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter v tem delu zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe. V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje in ugotoviti, ali razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. V primeru, da z dokumenti razpolaga, mora organ v nadaljevanju ugotoviti, ali zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja oz. ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa (ki jih določa 5.a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ). V primeru, da bodo izpolnjeni pogoji za zavrnitev zahteve, se mora organ opredeliti tudi do možnosti uporabe instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. V primeru, da bo organ v dvomu ali določen dokument sodi v okvir zahteve prosilca, je slednjega dolžan skladno z določbami ZUP pozvati, da svojo zahtevo dopolni, pri čemer IP izrecno opozarja na dolžnost uradne osebe, da prosilcu nudi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve (drugi odstavek 18. člena ZDIJZ).

IP je preveril pritožbene navedbe prosilca v zvezi s Potrdilom o diplomiranju in Potrdilom o obiskovanju programa izpopolnjevanja za policiste z dokončano V. stopno izobrazbe, in ugotovil, da so vsi podatki, ki jih je organ prekril, varovani osebni podatki. Podatki glede datuma in kraja rojstva, datum diplomiranja, številka indeksa, čas obiskovanja programa izpopolnjevanja, datum izdaje potrdila in številka potrdila, iz katere izhaja letnica izdaje, predstavljajo varovane osebne podatke.

Skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pomeni »osebni podatek« katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Prekriti podatki predstavljajo informacije v zvezi z določenim posameznikom, ki je določljiv že na podlagi imena in priimka, kot tudi zaposlitve in drugih relevantnih okoliščin v zadevi. Navedeni podatki tudi niso podatki, ki bi bili v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj datum opravljanja določenega izobraževanja, številka indeksa, datum ali kraj rojstva javnega uslužbenca niso podatki, ki bi bili v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Za opravljanje delovnega razmerja v konkretni zadevi je pomembno zgolj to, da je posameznik določeno izobrazbo pridobil, ni pa pomemben točen datum diplomiranja, številka indeksa in datum izdaje potrdila. Pritožba prosilca se zato v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljena zavrne.

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca glede prve alineje 1.a točke izpodbijane odločbe delno utemeljena. Organ je v tem delu izpodbijane odločbe zmotno presodil dokaze in napravil napačen sklep glede dejanskega stanja, zato je IP v tem delu delno odpravil odločbo ter organu naložil posredovanje informacij na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pritožba prosilca je v delu, ki se nanaša na drugo, četrto in peto alinejo 1.a točke, prvo in drugo alinejo 1.b točke in prvo alinejo 1.c točke (vezano na drugo alinejo te točke) izpodbijane odločbe utemeljena, saj je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva ter bistveno kršil pravila postopka, zato se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilca v tem delu ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo v tem delu odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe. IP je ugotovil, da je pritožba prosilca zoper prvo alinejo 1.a točke (v delu, v katerem je organ v skladu s 1. točko izreka te odločbe v dokumentu dolžan prekriti varovane osebne podatke), ter pritožba zoper tretjo in šesto alinejo 1.a točke izpodbijane odločbe neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, medtem ko je neutemeljeno pritožbo zoper prvo alinejo 1.c točke (vezano na tretjo in četrto alinejo te točke) izpodbijane odločbe zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1., 3., 4. in 5. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Zoper 2. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica Informacijske pooblaščenke

prosilec - Policija

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE