Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - Mestna občina Ljubljana

+ -
Datum: 17.02.2019
Številka: 090-262/2018
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Tajnost vira

POVZETEK:

Organ je delno ali v celoti zavrnil dostop do dokumentov zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, varovanja tajnosti vira prijave ter neobstoja dokumentov. IP je delno ugodil pritožbi. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z nekaterimi dokumenti razpolaga ter o njih sam odločil. Nadalje je IP ugotovil, da glede enega dokumenta izjema varovanja tajnosti vira prijave ni podana, v tem delu je pritožbi ugodil, glede nekaterih dokumentov pa je ta izjema podana, v tem delu je pritožbo zavrnil. Glede nekaterih dokumentov obstaja izjema varstva osebnih podatkov, do teh je možen delni dostop. IP je pritožbo prosilca glede nekaterih dokumentov v zvezi z njim samim zavrnil, ker je ugotovil, da je podana izjema od prostega dostopa, prost dostop pa mora biti glede na ZDIJZ omogočen vsakomur pod enakimi pogoji. IP je pritožbo v delu, ki se nanaša na dostop do nekaterih dokumentov zavrnil, ker je šlo za prosilčeve lastne vloge in glede tega ni podan pravovarstveni interes. IP je zavrnil pritožbo tudi glede dokumentov, ki so se nanašali na določljive osebe, ker ni bilo mogoče izločiti varovanih osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. IP je delno ugodil pritožbi glede dokumenta v zvezi z upravljanjem s stvarnim premoženjem organa, do dokumenta je potrebno zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov omogočiti delni dostop.

ODLOČBA:

Številka: 090-262/2018/6

Datum: 18. 2. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi ……… (v nadaljevanju: prosilec), z dne 22. 11. 2018 in 26. 11. 2018, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Adamič – Lundrovo nabrežje 2, Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-66/2018-5 z dne 21. 11. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

  1. Pritožbi prosilca z dne 22. 11. 2018 in 26. 11. 2018 se delno ugodi in se odločba Mestne občine Ljubljana, št. 090-66/2018-5 z dne 21. 11. 2018 delno odpravi ter se odloči, da je organ dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati elektronske kopije:
  • pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo št. 439/69-I/110 z dne 19. 11. 1969 tako, da na prvi strani pod točko 2 prekrije osebne podatke: rojstni datum, naslov prevzemnika;
  • anonimne prijave št. 061-1605/2016-1, prejeto dne 6. 12. 2016;
  • dokumenta št. 092-1027/2015-16, tako da v rubriki »opis dokumenta« prekrije priimek fizične osebe;
  • dokumenta št. 4780-657/2015-2;
  • dokumenta št. 4780-657/2015-4 tako, da v naslovu prekrije ime, priimek in naslov fizične osebe;
  • dokumenta št. 092-1027/2015-8;
  • dokumenta št. 092-1027/2015-5 tako, da prekrije: na prvi strani v naslovu zadeve ter v naslovu sporočila priimek fizične osebe; v tekstu sporočila priimek fizične osebe;
  • dokumenta št. 092-1027/2015-6 tako, da v naslovu zadeve prekrije priimek fizične osebe;
  • dokumenta št. 092-1027/2015-7 tako, da v prilogi št. 4780-1207/2014-23 prekrije: naslov e-pošte javnega uslužbenca, v prvem odstavku imena in priimke fizičnih oseb; na drugi strani naslove e-pošte javnih uslužbencev; v prilogi št. 4780-1207/2014-7 ime, priimek in naslov fizične osebe; v prilogi št. 4780-1207/2014-14 ime, priimek in naslov fizične osebe in naslov e-pošte javnega uslužbenca ter prilogo št. 4780-1207/2014-18
  • dokumenta št. 092-1027/2015-10 tako, da v naslovu zadeve prekrije priimek fizične osebe, v tekstu e-pošte prekrije priimek fizičnih oseb in kraja, na koncu dokumenta prekrije naslov e-pošte javne uslužbenke;
  • dokumenta št. 092-1027/2015-12 tako, da prekrije: v naslovu zadeve priimka fizičnih oseb, v tekstu e-pošte priimek fizične osebe, na koncu dokumenta naslov e-pošte javne uslužbenke;
  • dokumenta št. 092-1027/2015-13 tako, da prekrije: v naslovu zadeve priimka fizičnih oseb, v tekstu e-pošte priimek fizične osebe in naslov e-pošte javne uslužbenke;
  • dokumenta št. 092-1027/2015-14 tako, da v naslovu zadeve prekrije priimka fizičnih oseb;
  • dokumenta št. 092-1027/2015-15 tako, da prekrije: v naslovu zadeve priimek fizične osebe, v tekstu e-pošte priimke fizičnih oseb, na koncu dokumenta naslov e-pošte javne uslužbenke;
  • dokumenta št. 092-1027/2015-17 tako, da prekrije: v naslovu zadeve priimek fizične osebe, na koncu dokumenta naslov e-pošte javne uslužbenke;
  • Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 72/13 – DPN, 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN, 88/15 – DPN, 12/18 – DPN in 42/18) z grafičnim delom in Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obv. razl., 9/13, 23/13 – popr., 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN, 88/15 – DPN, 95/15, 38/16 – avtentična razlaga, 63/16, 12/17 – popr., 12/18 – DPN in 42/18) z grafičnim delom;
  • zapisnika mejne obravnave št. 4780-1207/2014-35, tako da na prvi strani v tabeli lastnikov v stolpcu »lastnik« in stolpcu »opombe« od točke 1 do točke 5 in od točke 7 do točke 16 prekrije osebna imena, priimke, podpise in naslove lastnikov, in v tabeli na strani 4 v stolpcu »Lastnik«, v stolpcu »Podpis« in v stolpcu »Opombe«, v vrsticah od 1 do 5 ter od 7 do 16, prekrije osebna imena, priimke, podpise in naslove lastnikov, na strani 6 pod točko 3.2. prekrije parcelno številko in ime ter podpis fizične osebe;
  • poročila o izmeri;
  • dokumenta št. 4780-1207/2014-46 tako, da prekrije: v prvem odstavku naslov in kraj ter prve štiri parcelne številke; v četrtem odstavku parcelni številki, ime in priimek fizične osebe ter naslov; na drugi strani v drugem odstavku ime, priimek in naslov fizične osebe;
  • dokumenta št. 4780-1207/2014-52 tako, da v drugem odstavku prekrije parcelne številke in katastrsko občino ter priimke fizičnih oseb;
  • dokumenta št. 4780-1207/2014-55 tako, da na prvi strani v prvem odstavku prekrije naslov in kraj ter prve štiri parcelne številke; v četrtem odstavku prekrije parcelni številki, ime in priimek fizične osebe ter naslov; na drugi strani v drugem odstavku ime, priimek in naslov fizične osebe;
  • dokumenta št. 4780-1207/2014-56 tako, da prekrije: v prvem odstavku parcelno številko in priimka fizičnih oseb; v drugem odstavku ime in priimek fizične osebe in naslov; v četrtem odstavku parcelno številko in katastrsko občino.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je na podlagi ZDIJZ podal tri zahteve. V prvi zahtevi z dne 10. 10. 2018 je zahteval:

  • dokumentacijo, ki vključuje vse dokumente, postopke in ukrepe v zvezi z nadstreškom na parceli v lasti MOL št. …….. Zahteva se nanaša na zaznamke, e-pošto, zapise nadzorov, razgovorov, sestankov,
  • dokumentacijo, kot je navedeno v prejšnji alineji, in se nanaša na vse druge postopke in ukrepe Inšpektorata MOL na območju parcele št. ...... in drugih parcel na območju ......., na primer parkiranje, nelegalni posegi in drugo v preteklih sedmih letih, dokumentacijo želi v katerikoli obliki,
  • dokumentacijo po posamezni zadevi od datuma nastanka do datuma posredovanja informacij,
  • dokumentacijo je želel v elektronski obliki (CD) ali po e-pošti.

V drugi zahtevi z dne 28. 10. 2018 je prosilec zahteval, da mu organ po e-pošti posreduje: elektronsko pošto inšpektorice z dne 9. 12. 2016, v kateri ne bodo zakriti njegovi osebni podatki; zahteva anonimne prijave, brez brisanja njegovih osebnih podatkov; vse dokumente organa, v katerih je omenjeno njegovo ime ali naslov, ali njegova družina ali parcelne številke njegovih nepremičnin ali katerikoli njegov osebni podatek, prav tako ne želi brisanja njegovih osebnih podatkov. Navaja, da mu organ (z dopisom št. 090-66/2018-2) ni posredoval vseh dokumentov v zvezi z nelegalnim nadstreškom. Prosilec meni, da manjkajo:

  • anonimne prijave;
  • odločba o rušenju št. 092-1027/2015-9 (navedena v poročilu o sestanku s stranko ........, na katerem je stranko opomnila, da je z odločbo bila naložena odstranitev nadstreška),
  • dokumenti o dogovorih …. z organom in županom v zvezi s prodajo javnega dobra ...., legalizacijo nelegalnega nadstreška (iz posredovane dokumentacije je razvidno, da so se sestanki odvijali, da je s strani župana bila določena cena, naj bi že bile dogovorjene izmere itd),
  • dokumenti, navedeni v odgovoru inšpektorice z dne 26. 10. 2018.

Prosilec je v tretji zahtevi z dne 30. 10. 2018 navedel, da je v zahtevi z dne 10. 10. 2018 zahteval dokumentacijo, ki jo ima organ v zvezi z nelegalnim nadstreškom, ki so ga postavili prebivalci ….  na javnem dobru, na parceli v lasti organa št. ….. Navaja, da mu je organ dne 25. 10. 2018 posredoval dokumentacijo pod številko št. 090-66/2018-2 ter da mu organ ni posredoval dokumentacije v celoti. Navaja, da manjka:

  • anonimna prijava iz decembra 2016,
  • odločba o rušenju št. 092-1027/2015-9 (navedena v poročilu o sestanku s stranko, na katerem je stranko opomnila, da je z odločbo bila naložena odstranitev nadstreška),
  • ni dokumentov o obiskih in dogovorih z organom in županom v  zvezi s prodajo (protizakonito) javnega dobra, legalizacijo nelegalnega nadstreška (iz posredovane dokumentacije je razvidno, da so se sestanki odvijali, da je s strani župana bila določena cena, naj bi že bile dogovorjene izmere itd),
  • ni dokumentacije o predlagani razdelitvi in doseženem dogovoru o površinah, ki bi se prodale. ni dokumentov, navedenih v odgovoru inšpektorice z dne 26. 10.  2018,
  • ni seznama poslanih dokumentov.

Prosilec zahteva dostop do vseh dokumentov, postopkov in ukrepov v zvezi z zgoraj navedeno zadevo, in sicer v katerikoli obliki (zaznamke, e-pošto, zapise nadzorov, razgovorov, sestankov in drugo).

Organ je zahtevi prosilca z dne 28. 10. 2018 in 30. 10. 2018 s sklepom združil v en postopek. Z izpodbijano odločbo št. 090-66/2018-5 z dne 21. 11. 2018 je organ zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer zaradi izjeme varstva osebnih podatkov ter varovanja tajnosti vira prijave. Navaja, da je preveril aktivne zbirke dokumentarnega gradiva organa ter tekočo zbirko zadev ter da je po vpogledu v evidenco ugotovil, da obstajajo zadeve, vezane na prosilčevo zahtevo, z nekaterimi dokumenti pa ne razpolaga. Organ je prosilcu omogočil delni dostop do dokumentov pod številkami 061-503/2016-2, 061-503/2016-3, 061-503/2016-4, 061-503/2016-5, 061-995/2016-1, 061-995/2016-2, 061-995/2016-3, 061-1316/2015-1, 061-316/2015-2, 061-1316/2015-3, 061-1500/2016-2, 061-1500/2016-3, 061-1500/2016-4, 061-1500/2016-5, 061-1605/2016-2, 061-1605/2016-3, 061-1605/2016-4, 061-1605/2016-5, 061-1605/2016-6, 061-1605/2016-7, 061-1605/2016-8, 061-1605/2016-9, 061-1605/2016-10, 061-1605/2016-11, 092-1027/2015-18, 092-1027/2015-19 in 092-1027/2015-20 in 092-1027/2015-9. Organ je prekril vsebino dokumentov, ki se ne nanašajo na prosilčevo zahtevo ali pa predstavljajo osebni podatek. Zahtevo je zavrnil v delu, ki se nanaša na posredovanje anonimne prijave in v delu, ki se nanaša na dogovore opredeljenih fizičnih oseb z organom ter v delu, ki se nanaša na dokumente o vsebini pogovorov župana in organa z občani, ker s temi dokumenti ne razpolaga. Organ navaja, da je prosilcu dne 25. 10. 2018 že posredoval dokumente, ki jih je zahteval z zahtevo dne 10. 10. 2018, med drugim tudi glede nelegalnega nadstreška, in sicer celotno dokumentacijo iz zadeve št. 061-1672/2016 (nelegalni nadstrešek) in iz zadeve št. 4780-1207/2014 (nakup parcele). V dokumentih je v smislu delnega dostopa po ZDIJZ prekril osebne podatke, razen osebnih podatkov javnih uslužbencev in funkcionarjev organa ter vsebino, ki se ne nanaša na prosilčevo zahtevo. Navaja, da prosilcu zaradi varovanja osebnih podatkov ni posredoval pogodbe, ki jo je fizična oseba predložila organu kot dokaz v inšpekcijskem postopku. Pogodba kot celota vsebuje podatke, ki se nanašajo na fizično osebo, njene pogodbene obveznosti in pravice, pri tem pa je oseba lahko določljiva, zato institut delnega dostopa ne bi bil mogoč. Isti dokument je lahko del več zadev, zato so se nekateri isti dokumenti pojavili v več zadevah, prosilcu pa so bili posredovani samo enkrat. Glede zahteve za posredovanje anonimne prijave proti prijavitelju iz decembra 2016 organ navaja, da glede tega dokumenta obstaja izjema varovanja tajnosti vira prijave in vira drugih informacij na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Glede zahteve za posredovanje odločbe o rušenju št. 092-1027/2015-9 pa je organ navedel, da organ sicer razpolaga s tem dokumentom, vendar je to dokument dopis župana za odstranitev nadstrešnice. Z drugim dokumentom, ki bi ustrezal oznaki odločba o rušenju glede predmetnega nadstreška, organ ne razpolaga. Glede zahteve dokumentov o dogovorih .. z organom in županom v zvezi s prodajo javnega dobra in legalizacijo nelegalnega nadstreška ter dokumentov o dogovoru … z organom ter dokumentacijo o predlagani razdelitvi in doseženem dogovoru o površinah, ki bi se prodale, pa je organ navedel, da iz zahteve prosilca izhaja, da prosilec opisuje lastnike stanovanjskega objekta na naslovu…. Zahteva prosilca se nanaša na razkritje osebnega podatka tretje osebe, lastnikov …... Prosilec zahteva dokument, ki se nanaša na določene fizične osebe, za katere ni določena javnost njihovih podatkov na podlagi zakona, zato je organ dostop zavrnil, iz razloga izjeme varstva osebnih podatkov. Organ navaja, da ima možnost, da prosilcu ne razkrije, ali zahtevana informacija sploh obstaja, kadar je že samo vprašanje obstoja dokumenta varovano s katero od izjem. Vsak sestanek javnega uslužbenca, vodje organizacijske enote ali funkcionarja ni evidentiran, prav tako ni zapisana vsebina vsakega sestanka. Organ ne razpolaga z zapisniki, zabeležkami ali podobnim dokumentarnim gradivom, ki bi povzemal vsebino pogovora župana z občani, taki dokumenti izven upravnih dejanj niti niso nujni, organ zato zahtevi v tem delu ni ugodil. Organ je prosilcu posredoval dokumente iz zadeve št. 092-1027/2015, ki se nanašajo na predmetni nadstrešek in ki se nanašajo na aktivnost Mestne občine Ljubljana in župana Mestne občina Ljubljana pri obravnavi te tematike, to so dokumenti št. 092-1027/2015-18 (prikrit osebni podatek: priimek), št. 092-1027/2015-19 (prikrit osebni podatek: telefonska številka) in št. 092-1027/2015-20 (prikriti osebni podatki: imena in priimki ter vsebina vlog, ki se ne nanašajo na predmetno zadevo).

Prosilec je zoper odločbo po elektronski pošti dne 22. 11. 2018 podal pritožbo, v kateri je navedel, da nekaterih dokumentov ni prejel, in sicer glede sestankov v zvezi z nelegalnim nadstreškom (e-pošta z dne 2. 7. 2018) ter o sestanku z ….. ter da ni prejel dokumentov glede sestankov v zvezi s pobudami in dogovori z organom za odkup zemljišča pod nelegalnim nadstreškom, sestanki z organom in z županom v zvezi z legalizacijo nadstreška, odkupom zemljišča, dogovorjene izmere za prodajo in legalizacijo nadstreška. Navaja, da je iz posredovane dokumentacije razvidno, da so se sestanki odvijali, da je župan določil ceno, da naj bi že bile dogovorjene izmere ter da ni dokumentacije o predlagani razdelitvi in doseženem dogovoru o površinah, ki bi se prodale ter da se je …. dogovarjala z organom, zapisnikov o tem pa organ ni posredoval. Navaja, da mu v zvezi z dokumentacijo o parcelaciji parcele št. .. ni bil posredovan dokument, ki ga LUZ v odgovoru na njegovo vprašanje navaja kot osnovo za parcelacijo parcele in kjer naj bi pri parcelaciji bili predvideni dve novi parceli.

Prosilec je dne 26. 11. 2018 podal dopolnitev pritožbe, v kateri je navedel, da je dne 21. 11. 2018 prejel od organa po e-pošti dodatne dokumente, dne 23. 11. 2018 pa je prejel sklep in odločbo št. 090-66/2018-5 z dne 21. 11. 2018. Navaja, da zahteva dokumentacijo, v kateri se pojavi njegovo ime, naslov, njegova parcela, ali katerikoli njegov podatek ali podatek njegove družine ali številke hiše, ali parcele brez brisanja njegovih osebnih podatkov. Nadalje navaja, da mu ni bila posredovana pogodba iz leta 1969 ter da v zvezi z dogovori o nameravani prodaji grajenega javnega dobra privatnim lastnikom v letih 2016 in 2017 (ali kasneje) zagotovo obstajajo dokumenti o sestankih, dogovorih, meritve in skice. Ti dogovori in dokumenti morajo biti javni, ker se nanašajo na javno lastnino, grajeno javno dobro - javno lokalno cesto, nanašajo se na javno površino, ki meji na prosilčevo parcelo in preko katere ima dostop.  

Organ po prejemu obeh pritožb prosilca odločbe ni nadomestil z novo, pritožbi je z vsemi prilogami z dopisom št. 090-66/2018-14, v skladu z 245. členom ZUP odstopil v reševanje IP.

IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja ter v skladu z načelom materialne resnice, z dopisom št. 090-262/2018/2 z dne 10. 12. 2018, na podlagi 10. člena ZInfP, od organa zahteval pojasnila ter dodatne dokumente.

Organ je IP po e-pošti dne 14. 12. 2018, 30. 1. 2019, 31. 1. 2019 ter 5. 2. 2019 posredoval dokumente, o katerih je odločal v izpodbijani odločbi ter dodatna pojasnila.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezan za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru je sporno, ali informacija javnega značaja sploh obstaja ter s katerimi dokumenti v zvezi s prosilčevo zahtevo organ razpolaga ter ali glede teh dokumentov obstaja katera izmed izjem od prostega dostopa.

IP je najprej ugotavljal, ali organ z dokumenti razpolaga in ali dokumenti ustrezajo vsem trem pogojem, ki so opredeljeni v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Iz te določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, in nahajati se mora v materializirani obliki. IP še pojasnjuje, da je organ po ZDIJZ dolžan posredovati le dokumente, s katerimi razpolaga, pri čemer ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, izražati mnenj ali pripravljati odgovorov na vprašanja ter pojasnil in analizirati podatkov. Organi torej po ZDIJZ niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

  1. Ugotovitve o tem, s katerimi dokumenti organ v postopku dejansko razpolaga in je o njih odločal z izpodbijano odločbo

IP je ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih prosilcu ni posredoval, so pa v zvezi s prosilčevo zahtevo, in sicer ne razpolaga z odločbo o rušenju, z zapisniki, zabeležkami ali drugim dokumentarnim gradivom, ki bi povzemal vsebino pogovora župana z občani ter ne razpolaga z dokumenti o dogovorih z organom in županom v zvezi s prodajo javnega dobra in legalizacijo nelegalnega nadstreška.

Glede pritožnikove navedbe, da mu organ ni posredoval dokumentov v zvezi z doseženim dogovorom o površinah, ki bi se prodale, je organ pojasnil, da z dokumentom, iz katerega bi izhajal dogovor, ne razpolaga, ker takega dogovora sploh ni bilo. IP ni našel razlogov, da organu ne bi verjel, saj je organ pojasnil, da do prodaje površin ni prišlo. Organ je namreč že v odločbi podrobno pojasnil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, prav tako je IP poslal dodatna pojasnila, in sicer v dopisu in v elektronski pošti IP. Prav tako je organ pojasnil, da ne razpolaga z dokumenti o vsebini sestanka lastnikov stavbe … z županom MOL na Dnevu odprtih vrat ter da ne zapisuje vsebine vsakega sestanka javnega uslužbenca, vodje organizacijske enote ali funkcionarja ter da ne razpolaga z zapisniki, zabeležkami ali podobnim dokumentarnim gradivom, ki bi povzemal vsebino pogovora župana z občani. Organ je še navedel, da taki dokumenti izven upravnih dejanj niso nujni. Iz celotne pritožbene zadeve tudi ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z dokumenti in jih ne bi želel posredovati prosilcu. Glede na to, da je organ dovolj izčrpno pojasnil razloge, je IP v celoti sledil pojasnilom organa ter obrazložitvi v izpodbijani odločbi, saj v kolikor organ z dokumenti ne razpolaga, ne gre za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ.

IP se opredeljuje tudi do navedbe prosilca, da bi zapisniki o dogovorih morali obstajati, in sicer IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, za katere prosilec domneva, da bi jih moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ (npr. ali bi morali v zvezi z dogovori z županom nastati določeni dokumenti).

Glede dokumentov pod številkami 061-503/2016-2, 061-503/2016-3, 061-503/2016-4, 061-503/2016-5, 061-995/2016-1, 061-995/2016-2, 061-995/2016-3, 061-1316/2015-1, 061-316/2015-2, 061-1316/2015-3, 061-1500/2016-2, 061-1500/2016-3, 061-1500/2016-4, 061-1500/2016-5, 061-1605/2016-2, 061-1605/2016-3, 061-1605/2016-4, 061-1605/2016-5, 061-1605/2016-6, 061-1605/2016-7, 061-1605/2016-8, 061-1605/2016-9, 061-1605/2016-10, 061-1605/2016-11, 092-1027/2015-18, 092-1027/2015-19 in 092-1027/2015-20 in 092-1027/2015-9, do katerih je organ v izpodbijani odločbi omogočil delni dostop, je IP ugotovil, da izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. IP je nadalje preverjal, ali so te informacije tudi prosto dostopne oziroma, ali je organ zakonito prekril podatke.

  1. Izjema varstva osebnih podatkov

IP je pregledal dokumente, ki so bili predmet odločanja v izpodbijani odločbi in ugotovil, da se v njih nahajajo osebni podatki. IP je ugotovil, da je organ v dokumentih zakonito prekril osebne podatke, ker gre za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ter prosilcu omogočil delni dostop.

  • Splošno

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

  • Izjema varstva osebnih podatkov - glede varstva osebnih podatkov prosilca

IP se najprej opredeljuje do navedbe prosilca glede prekritja njegovih osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih. Prosilec se ne pritožuje zoper prekritje osebnih podatkov tretjih oseb, ampak le zaradi prekritja svojih osebnih podatkov. V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov.

IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru prosilec zahteval tudi dokumente v zvezi z njim samim, pri čemer IP ni našel pravne podlage za razkritje njegovih osebnih podatkov javnosti, zato je glede teh podatkov podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP ob tem pojasnjuje, da je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t. i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo (5. člen ZDIJZ). Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. Slednje pomeni, da za postopek dostopa do informacij javnega značaja ni relevantno, da je prosilec zahteval dokument v zvezi z njim samim. Ob tem IP dodaja, da lahko prosilec ne glede na uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja, isti dokument zahteva tudi na drugih pravnih podlagah, kadar za to izpolnjuje zakonske pogoje (npr. v okviru pravice dostopa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo po 15. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov).

IP tako zaključuje, da je organ ravnal pravilno ter pojasnjuje, da se glede na prakso IP in Upravnega sodišča RS v zadevah, ko prosilci zahtevajo dokumente v zvezi s točno določeno fizično osebo, dostop zavrne na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (sodba IU 1588/2012-20, z dne 19. 2. 2014).

  • Izjema varstva osebnih podatkov – glede osebnih podatkov tretjih oseb

Nadalje se IP opredeljuje do pritožbene navedbe glede dokumentov v zvezi z lastniki ….., in sicer IP ugotavlja, da je prosilec v tem delu zahteval dokumente glede določljivih oseb (lastnikov zgradbe).

IP ugotavlja, da iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti varovanih osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Institut delnega dostopa po določbi 7. člena ZDIJZ v konkretnem primeru posledično ni mogoč. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke o določljivih osebah, zato tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.

Poleg navedenega IP še pojasnjuje, da gre pri določenih dokumentih za dokumente, ki jih je prosilec sam pošiljal organu. Z dostopom prosilcev do lastnih vlog, vloženih pri organu, ni varovan namen zakonodajalca, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ (tako npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011). Ne glede na dejstvo, da zahtevani dokument obstaja, gre za dokument, s katerim prosilec že razpolaga, saj gre za njegove lastne vloge. Ker prosilec v pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa, da bi zahteval dostop do dokumenta, s katerim že razpolaga, je bilo treba pritožbo v tem delu zavrniti. Prav tako pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošiljajo njegove lastne vloge, po upravno sodni praksi nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov (tako npr. sodba in sklep Upravnega sodišča, št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012). Glede na navedeno se zavrne pritožba prosilca glede dokumentov št. 092-1027/2015-1, št. 092-1027/2015-2, št. 092-1027/2015-3, št. 092-1027/2015-4 in do št. 061-1605/2016-10.

IP je tako sledil odločitvi organa, da se zavrne dostop do dokumentov: št. 092-1027/2015-11 (e-pošta), št. 4780-657/2015-3 (vloga), št. 4780-657/2015-5 (uradni zaznamek), št. 4780-657/2015-6 (uradni zaznamek) in št. 4780-657/2015-8 (uradni zaznamek) in št. 061-1605/2016 (dopis), in sicer zaradi varstva osebnih podatkov. Delni dostop do dokumentov ne bi bil možen, saj bi prosilec kljub izločitvi osebnih podatkov, poznal njihovo vsebino in tako organ ne bi mogel niti z izločitvijo osebnih podatkov varovati oziroma zagotoviti njihove zaupnosti. Prav tako je Upravno sodišče RS v sodbi, opr. št. IU 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, potrdilo odločitev IP, da je mogoče zavrniti dostop do zahtevane informacije, ne da bi se do nje sploh opredelili, če bi že podatek o tem, ali zahtevana informacija obstaja ali ne, predstavljal kršitev varstva osebnih podatkov in s tem izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. 

  1. Izjema varstva tajnosti vira prijave po 5. a členu ZDIJZ

Glede prosilčeve zahteve v zvezi z anonimno prijavo št. 061-1605/2016-1IP ugotavlja, da je organ zavrnil dostop zaradi izjeme po 5. a. členu ZDIJZ. IP je ugotovil, da glede tega dokumenta navedena izjema ni podana. IP ugotavlja, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Vsebina anonimne prijave ni varovana, če prijavitelj iz prijave ni razviden, oziroma če iz vsebine prijave ni možno sklepati na točno določeno osebo ter če ta oseba ni določljiva.

Tretji odstavek 5. a člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V skladu z določbo drugega odstavka 16. člena ZIN, v skladu s katerim je dolžan ravnati tudi organ, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.

Drugi odstavek 16. člena ZIN pa se nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. Bistvo varovanja vira prijave po ZDIJZ je namreč varstvo tistega, ki prijavo poda. IP ugotavlja, da iz anonimne prijave št. 061-1605/2016-1 z dne 6. 12. 2016 ne izhajajo takšne navezne okoliščine, ki bi kazale na prijavitelja in tako ni nevarnosti za njegovo razkritje.

Iz dokumentov (prijave kršitev) št. 061-503/2016-1 in št. 061-1500/2016-1 pa izhaja toliko podatkov ter naveznih okoliščin, da bi bila identiteta prijavitelja razkrita, zato je IP pritožbo prosilca glede dostopa dostop do teh dokumentov kot neutemeljeno zavrnil.

  1. Ugotovitve o tem, s katerimi dokumenti organ v postopku dejansko še razpolaga in o njih ni odločil z izpodbijano odločbo

Po pregledu spisa je IP ugotovil, da organ razpolaga še z nekaterimi dokumenti, ki pa jih prosilcu ni posredoval in izpolnjujejo vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.

Glede prosilčeve zahteve po dokumentih, ki so bili osnova za parcelacijo parcele, kjer naj bi bili predvideni dve novi parceli, IP ugotavlja, da organ prosilcu teh dokumentov ni posredoval. Organ je IP v dopisih z dne 14. 12. 2018 in 30. 1. 2019 pojasnil, da je bila osnova za parcelacijo prostorski načrt občine, v konkretnem primeru Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 72/13 – DPN, 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN, 88/15 – DPN, 12/18 – DPN in 42/18) z grafičnim delom in Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obv. razl., 9/13, 23/13 – popr., 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN, 88/15 – DPN, 95/15, 38/16 – avtentična razlaga, 63/16, 12/17 – popr., 12/18 – DPN in 42/18) z grafičnim delom, ki sta dostopna na spletni strani.  Glede na peti odstavek 6. člena ZDIJZ bi lahko organ prosilcu v primeru informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (npr. objava v svetovnem spletu in podobno), posredoval samo napotilo, kje se informacija nahaja. Tega organ v izpodbijani odločbi ni storil, zato je prosilcu dolžan posredovati dokumente v elektronski obliki, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.

Organ je IP posredoval tudi zapisnik mejne obravnave št. 4780-1207/2014-35 ter poročilo o izmeri. IP ugotavlja, da je to dokument, ki je v zvezi s prosilčevo zahtevo in o katerem organ še ni odločil. Posledično je IP odločil, da ga mora organ ta dokument posredovati prosilcu tako, da mu omogoči delni dostop do dokumenta, in sicer tako, da prikrije osebne podatke, in sicer imena, priimke, naslove in podpise lastnikov navedenih parcel. Same parcelne številke pa niso varovan osebni podatek, tako da se na dokumentu ne prekrijejo. Prav tako ni varovan osebni podatek o imenu in priimku uradne osebe, ki je postopek vodila, ker gre za javnega uslužbenca, ta podatek pa je po 3. odstavku 6. člena ZDIJZ prosto dostopen.

 

Glede pritožnikove navedbe, da mu organ ni posredoval pogodbe iz leta 1969, IP ugotavlja, da gre za pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo št. 439/69-I/110 z dne 19. 11. 1969 (pogodbo mu je posredoval organ). Po pregledu vsebine navedenega dokumenta IP ugotavlja, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Gre za oddajo zemljišča, ki je v lasti MOL, to pa predstavlja stvarno premoženje občine, upravljanje katerega ureja poseben zakon in gre pri tem za porabo javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je pri razpolaganju s premoženjem zavezan postopati po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) v nadaljevanju: ZSPDSLS-1). Stvarno premoženje v skladu s 1. točko 3. člena ZSPDSLS-1 pa so tako nepremičnine kot premičnine. Ravnanje s stvarnim premoženjem, v skladu z 2. točko istega člena, pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja. ZSPDSLS-1 nadalje v 8. in 9. členu, kot dve izmed glavnih načel predmetnih postopkov, določa načelo preglednosti in načelo javnosti ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih skupnosti. 8. člen tako določa, da upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. V konkretni zadevi pa je še bolj pomemben 9. člen, ki določa, da je ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti javno, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače. Glede na navedeno je v konkretnem primeru, na podlagi določb ZSPDSLS-1, treba podatke o parcelnih številkah, skupaj s podatki o pogodbeniku in višini odškodnine za pravico uporabe urejenega stavbnega zemljišča, obravnavati kot podatke o ravnanju s stvarnim premoženjem države, torej jih šteti kot javne.


Glede podatka o parcelni številki in katastrski občini predmetne nepremičnine velja smiselno enako, kot za osebno ime pogodbene stranke. Poleg tega, da je podatek o parceli prek načela javnosti zemljiške knjige dodaten identifikator pogodbene stranke (in zaradi javnosti zemljiške knjige tudi nevarovan osebni podatek), je ta podatek pomemben tudi za identifikacijo predmeta pogodbe. Brez znanega predmeta pogodbe razkritje zahtevanega dokumenta ni smiselno, izničen pa je tudi namen ZSPDSLS-1.

 
Glede na navedeno je treba podatek o prejemniku javnih sredstev šteti kot javen podatek, katerega razkritje ni v nasprotju z varstvom osebnih podatkov. Samo na tak način je mogoče izvesti transparenten nadzor nad upravljanjem z javnimi sredstvi. V primeru osebnih podatkov javnih uslužbencev je te osebne podatke dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je tako ugotovil, da je podana pravna podlaga za razkritje imena in priimka javnega uslužbenca, direktorja Sklada za komunalno urejanje zemljišč. Sklad je bil oseba javnega prava, direktor je bil javni uslužbenec, ta podatek je absolutno javen (ne glede na obstoj morebitnih izjem). Zaradi varstva osebnih podatkov je treba prekriti osebne podatke prevzemnika kot pogodbene stranke, in sicer rojstni datum ter naslov bivališča, ne pa tudi osebnega imena pogodbene stranke (fizične osebe), saj je šlo za porabo javnih sredstev (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Glede upravljanja s stvarnim premoženjem ter porabe javnih sredstev je IP že odločal, npr. v odločbi IP št. 090-72/2011/2 z dne 2. 6. 2011 in št. 090-196/2010 (odločba z dne 9. 2. 2011), v katerih so bili razkriti podatki o vrednosti pogodbe, parcelnih številkah in imenu ter priimku lastnika nepremičnine. 

IP je ugotovil, da so dokumenti št. 092-1027/2015-16 (uradni zaznamek), št. 4780-657/2015-2 (e-pošta); št. 4780-657/2015-4 (dopis organa); 092-1027/2015-8 (uradni zaznamek); 092-1027/2015-10 (e-pošta), 092-1027/2015-12 (e-pošta), 092-1027/2015-13 (e-pošta), 092-1027/2015-14 (e-pošta), 092-1027/2015-15 (e-pošta), 092-1027/2015-17 (e-pošta) prosto dostopne informacije javnega značaja, vendar ne v celoti, tako da je potrebno omogočiti delni dostop. Zaradi varstva osebnih podatkov je potrebno osebne podatke (ime, priimek in naslov fizične osebe) prekriti tako, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ime, priimek, podpis javnih uslužbencev v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ niso varovani osebni podatki, ker so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in tako absolutno javni. Elektronska pošta javnega uslužbenca pa je varovan osebni podatek in ga je tako potrebno na dokumentih prekriti.

IP je nadalje ugotovil, da organ razpolaga še z dokumenti št. 092-1027/2015-5, št. 092-1027/2015-6 in št. 092-1027/2015-7, ki so v zvezi s prosilčevo zahtevo. Dostop do navedenih dokumentih je treba dovoliti v obliki delnega dostopa, na način kot je določen v točki 1 izreka te odločbe. Naslov e-pošte javnega uslužbenca ni javen podatek, ker ni v neposredni povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, imena in priimki fizičnih oseb pa so varovan osebni podatek in jih mora organ posledično prekriti iz tega razloga.

Organ je tekom tega postopka pojasnil, da dostop do dokumentov pod številkami 4780-1207/2014-46,  4780-1207/2014-52, 4780-1207/2014-55 in 4780-1207/2014-56, ki so dopisi odvetnika organu, ni prost zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. IP ugotavlja, da je treba v predmetnih dokumentih (kot je razvidno iz točke 1 izreka te odločbe) prekriti podatek o parcelni številki in katastrski občini, ker je mogoče na podlagi teh podatkov zelo enostavno določiti lastnika in s tem stranko postopka, pr čemer slednji podatek ni prosto dostopna informacija. Načeloma sicer podatki o parcelnih številkah in katastrskih občinah ne predstavljajo varovanega osebnega podatka, saj gre za podatke, ki se nanašajo na nepremičnino, vendar gre v obravnavanem primeru za podatek o nepremičnini v zvezi s katero je povezana stranka, ki jo odvetnika zastopa in je fizična oseba. Ob upoštevanju dejstva, da so podatki o lastniku posamezne parcele javno dostopni z vpogledom v zemljiško knjigo, IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru podatek o parcelni številki in katastrski občini nepremičnin predstavlja varovan osebni podatek. Iz tega podatka (podatka o nepremičnini) je namreč mogoče zelo enostavno določiti stranko – fizično osebo, ki jo odvetnik zastopa. Prav tako je zaradi varstva osebnih podatkov treba prekriti ime, priimek in naslov fizične osebe.

V nadaljevanju je IP po uradni dolžnosti presojal, ali iz navedenih dokumentov izhajajo še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ali 5. a členu ZDIJZ, ki bi morebiti preprečevale prost dostop. IP je po pregledu dokumentacije ugotovil, da druge izjeme niso podane. Glede na to da je organ v dopisu z dne 29. 11. 2018 zatrjeval, da gre za izjemo po 9. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, IP ugotavlja, da glede na vsebino vseh dokumentov niso izpolnjeni pogoji za obstoj teh dveh izjem, saj ne gre za dokumente, ki bi bili še v postopku izdelave in predmet posvetovanja v organu, gre za dokončane dokumente (npr. e-pošte) ter ni podana izjema notranjega delovanja organa, saj organ ni izkazal, da bi razkritje dokumentov povzročilo motnje pri delovanju organa.

Ker je IP ugotovil, da organ prosilcu ni posredoval vseh informacij javnega značaja, ki bi mu jih moral, je pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega dostavka 252. člena ZUP, delno odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, v katerem zahtevane informacije ne obstajajo ter v delu, v katerem je podana izjema varstva osebnih podatkov ter izjema varovanja tajnosti vira prijave, je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urška Črnič, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka