prosilec - Vrhovno državno tožilstvo

POVZETEK:

IP je ugotovil, da  je organ prosilko pred izdajo sklepa o ustavitvi, skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZDIJZ, pravočasno opozoril na plačilo stroškov in višino stroškov, ki ji jih bo zaračunal za posredovanje informacij v željeni obliki. Ker prosilka v danem roku ni poravnala pologa odmerjenega zneska za materialne stroške, je organ, na podlagi tretjega odstavka 115. člena ZUP, zakonito izdal sklep s katerim je ustavil  postopek za dostop do informacije javnega značaja.

ODLOČBA:

Številka: 090-259/2018/4

Datum: 10. 12. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 11. 2018, zoper sklep Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Tu-9-5/39/2018/6 z dne 27. 11. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.         Pritožba prosilca z dne 20. 11. 2018 zoper sklep Vrhovnega državnega tožilstva št. Tu-9-5/39/2018 z dne 18. 10. 2018 se zavrne.

2.         V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 10. 9. 2018 na organ naslovil zahtevo po informaciji skladno z odredbo 16. člena Zakona o pravici do pristopa informacijam javnega značaja in odredbo 145. člena Zakona o kazenskem postopku, s katero se sklicuje na vloge podane drugim organom in dokumente, ki jih je prejel, vendar vlogi niso priložene. V »glavi besede« uvodoma navaja številne zakonske določbe in svoje ugotovitve. V nadaljevanju navaja, da prosi za informacijo »kdaj je organ skladno z odredbo prvega odstavka 145. člena ZKP podal izključno pristojnemu SDT na osnovi 199. člena ZDT kazensko ovadbo ''spram'' uradnih oseb policije …«. Prosilec dodaja, da se »naklep pri istih ''vsled'' akademske izobrazbe in uradnega položaja ne dokazuje, vse skladno z EPP, ki je procesno nadrejena domicilni zakonodaji«. Prosilec v nadaljevanju povzema dodatne zakonske podlage in navaja svoje ugotovitve, da obstaja sum storitve najmanj v dopisu naštetih kaznivih dejanj (ponareditev ali uničenje uradne listine, zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic, nevestno delo v službi, kršitev človekovega dostojanstva in mučenje), razen če policija ne dokaže, da je Slovenija pendrek država in ne pravna država in država, ki se zaklinja na vladavino prava in mednarodnega prava, a sta pri tem ti dve kategoriji glavna tema iz ust pravno educiranih oseb«.

Po prejemu zahteve prosilca, je uradna oseba organa dne 13. 9. 2018 prosilca pozvala na dopolnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer je v pozivu pojasnjeno, da mora prosilec v zahtevi opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti. Konkretizacija želene informacije od prosilca zahteva, da informacije ne označi zgolj po vsebini, temveč jo natančno individualizira, da organ lahko ugotovi, kateri dokument je predmet zahteve. Iz zahteve prosilca namreč ni mogoče ugotoviti, kateri dokument želi pridobiti, saj prosilec zahtevane informacije ni opredelil z zadostno stopnjo določnosti, ki bi organu omogočala identifikacijo zahtevanih dokumentov. Organ je prosilca pozval, da zahtevo dopolni tako, da natančno navede, kateri dokument želi pridobiti in ga čim bolj natančno konkretizira. Organ je prosilca tudi opozoril, da bo v nasprotnem primeru njegovo zahtevo zavrgel.

Prosilec je dne 7. 10. 2018 podal odgovor na prejeti poziv, za katerega navaja, da »se to sedaj spreminja že v sistemsko poniževanje, kjer ni nikomur nič jasno«. V nadaljevanju je prosilec citiral različne dokumente in postopke in dokaze, ki jih vlogi ni priložil, v zaključku na strani 2 pa je navedel, da »v smislu odredbe 4 člena ZDIJZ v vidu podane KZ ovadbe ali naznanitve suma storitve KZ dela, ki sta jo po prejetem dopisu …: eventualno podala krajevno in stvarno pristojnemu SDT … vse glede na navedbe obvestila …, s katerim so prevzeli pristojnosti tožilcev in sodnikov pri tem pa daje pozornost na okoliščino, da PU NM s tem sramotnim obvestilom amnestira tudi … na njihova postopanja, kar pa z vsem dolžnim spoštovanjem organa in imenovanih uradnih oseb po prispeti pošti VSRH 9. 4. 2018 (prejeta 3. 8. 2018) in nadalje, ni več šala. Ni da je bilo tudi pred tem, ampak je izključna krajevna in stvarna pristojnost ICC-a«. Prosilec nadalje navaja, da »po domače išče dokument, ki bo dokazal postopanje … in bo dokazal, da sam vrh organa ne pristaja na okoliščino, da v RSLO o preiskavi in storjenem kaznivem dejanju (aktivna trditev) odloča policija, ampak, da skladno z ZKP o tem odločijo tožilci in sodniki«.

Organ je s sklepom št. Tu-9-5/39/2018 z dne 18. 10. 2018 zahtevo prosilca zavrgel. V obrazložitvi je navedel, da je bila zahteva prosilca nerazumljiva, zato je organ prosilca pozval, da zahtevo dopolni tako, da natančno opredeli informacijo, tako da bo organ lahko ugotovil, kateri dokument je predmet zahteve. Prosilec mora zahtevano informacijo namreč čim bolj natančno opredeliti, in sicer z vsaj takšno stopnjo določnosti, ki organu omogoča identifikacijo zahtevanih dokumentov. Zahteva dosega zadostno stopnjo določnosti, kadar so zahtevani dokumenti po obliki, subjektivno, časovno in vsebinsko dovolj natančno opredeljeni, da jih je mogoče z gotovostjo individualizirati, če organ z njimi razpolaga. Organ navaja, da po skrbni preučitvi zahteve, iz zahteve ni mogoče ugotoviti, kateri dokument želi prosilec pridobiti. Dokument ni dovolj vsebinsko niti časovno opredeljen, da bi bilo mogoče o zahtevi meritorno odločiti. Organ je zato zahtevo prosilca zavrgel.

Zoper sklep organa se je prosilec dne 20. 11. 2018 pritožil, in sicer je navedel, da je »''potanko'' pojasnil, kakšno informacijo želi in na okoliščino česa«, pri čemer v nadaljevanju citira in pojasnjuje določbe glede pošiljanja vloge priporočeno po pošti. Prosilec dodaja, »da vloga in dopolnitev povsem zadostno opredelita vrsto dokumenta, ki ga prosilec želi pridobiti, dopis .. definira, na kateri bazni dokument mora biti vezan dokument, ki ga želi prosilec, poslani maili dokažejo, kdaj je organ dopis … prejel od prosilca, ZKP procesno pravo odredi časovni okvir v katerem sta uradni osebi bili dolžni postopati, če seveda sta, ZKP tudi odredi način in formo postopanja uradnih oseb organa, če seveda sta postopali po prejetem dopisu …«. Prosilec meni, da ne trdi, ali mu organ sploh sme podati iskano informacijo, saj če jo mora podati prosilcu, jo mora tudi vsakemu drugemu. Vendar poudarja, da se organ ni pozval na odredbe 5.a in 6. člena ZDIJZ in ni zavrnil dostopa do iskane informacije na tej osnovi, zato pritožbenemu organu predlaga, da mu omogoči pristop iskani informaciji.

Organ je z dopisom št. Tu-9-5/39/2018/6 z dne 27. 11. 2018 pritožbo prosilca odstopil IP, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.

IP na tem mestu pojasnjuje, da v okviru predmetnega pritožbenega postopka ni pristojen za vsebinsko presojanje, katere informacije javnega značaja bi morebiti moral organ prosilcu posredovati, ampak presoja le, ali je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca z dne 10. 9. 2018 kot nepopolno zavrgel, oziroma presoja, ali zahteva prosilca z dne 10. 9. 2018 res ni izpolnjevala procesnih predpostavk za njeno obravnavanje.

V skladu s prvim in drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ mora zahteva za dostop do informacij javnega značaja vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca, prosilec pa mora opredeliti tudi:

1. informacijo, s katero se želi seznaniti,

2. na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).

Določbe 18. člena ZDIJZ določajo, da mora organ, če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, pozvati prosilca, da jo v roku, ki ga določi organ, dopolni, pri čemer rok ne sme biti krajši od 3 delovnih dni, uradna oseba, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, pa je dolžna prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. Če prosilec zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati, organ v skladu z 19. členom tega zakona zahtevo s sklepom zavrže.

Ne glede na to, da je izpodbijani sklep procesne narave, se je postopek z zahtevo prosilca z izdajo izpodbijanega sklepa zaključil in organ je dejansko vsebinsko odločil, da iz zahteve prosilca ni mogoče definirati dokumentov, glede katerih posameznik zahteva seznanitev. Zato mora tudi IP ob preizkusu ustreznosti procesnega dejanja organa (izdaje izpodbijanega sklepa), vsebinsko presoditi, ali je bila zahteva prosilca res postavljena tako, da iz nje nikakor ni bilo mogoče ugotoviti, s katerimi dokumenti se prosilec želi seznaniti.

IP pritrjuje ugotovitvam organa, da je zahteva prosilca oblikovana na način, da ni mogoče določno opredeliti zahtevane informacije. Prosilec namreč zahteva dokument glede postopanja dveh oseb po prejemu dopisa prosilca, saj naj bi po mnenju prosilca bila dolžna podati eventualno kazensko ovadbo, saj naj bi to dokazovalo številne navedbe prosilca, ki so na mestih nerazumljive in nepovezane. Organ je ravnal pravilno, ko je prosilca pozval, naj zahtevo dopolni tako, da bo razumljivo, kateri dokument želi pridobiti. Organ je prosilcu tudi posredoval navodila, da poskuša dokument čim bolj natančno konkretizirati, tako po vsebini, oz. da dokument čim bolj natančno individualizira, da organ lahko ugotovi, kateri dokument je predmet zahteve, zato IP ugotavlja, da je organ prosilcu nudil ustrezno pomoč pri dopolnitvi (navedel je kaj pomeni konkretizacija zahteve in s čim naj prosilec zahtevo dopolni). Organ je prosilcu tudi postavil ustrezen rok za dopolnitev pritožbe (daljši od 3 dni).

Prosilec je svojo zahtevo sicer dopolnil z dopisom z dne 7. 10. 2018, vendar IP tudi glede dopolnitve zahteve pritrjuje organu, da zahteve ni mogoče obravnavati, saj prosilec informacije ni opredelil s takšno stopnjo določnosti, ki organu omogoča identifikacijo zahtevanih dokumentov. Prosilec dokumentov namreč ni dovolj časovno in vsebinsko opredelil, da bi bilo mogoče z gotovostjo individualizirati, če organ z njimi razpolaga. Prosilec v pritožbi sicer navaja, da je opredelil, na kateri bazni dokument bi moral biti vezan zahtevani dokument, vendar je IP mnenja, da navedeno ne zadošča za to, da lahko organ ugotovi, kako so v zvezi s tem dokumentom postopali dve konkretni osebi pri organu. Glede časovne opredelitve zahteve pa se je prosilec skliceval zgolj na to, da časovni okvir opredeljuje Zakon o kazenskem postopku, ki odredi tudi način in obliko postopanja oseb. Tudi navedba prosilca, da »išče dokument, ki bo dokazal postopanje … in bo dokazal, da sam vrh organa ne pristaja na okoliščino, da v RSLO o preiskavi in storjenem kaznivem dejanju (aktivna trditev) odloča policija ampak, da skladno z ZKP o tem odločijo tožilci in sodniki« predstavlja opredelitev dokumenta, iz katere ni mogoče ugotoviti ne vrste dokumenta, ne časovnega okvira nastanka dokumenta niti ne dovolj konkretizirane informacije. IP zato ugotavlja, da iz zahteve prosilca ne izhaja dovolj določna informacija, s katero bi se prosilec želel seznaniti, navedbe prosilca iz pritožbe pa ne predstavljajo argumentov, razlogov ali dokazov, da je organ z njegovo zahtevo z dne 10. 9. 2018 in dopolnitvijo z dne 7. 10. 2018 ravnal procesno neustrezno.

Upoštevaje zgornje argumente ter na podlagi dokumentov, ki se nahajajo v spisu zadevee organa, je IP zaključil, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca z dne 10. 9. 2018 zavrgel kot nepopolno, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka