Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - Inšpektorat za javni sektor

+ -
Datum: 27.02.2019
Številka: 090-252/2018
Kategorije: Osebni podatek, Tajnost vira

POVZETEK:

Prosilec je od Inšpektorata za javni sektor želel prejeti vse dokumente v določenih upravnih zadevah, vse dokumente v zvezi z določenima upravnima zadevama in popise teh zadev, iz katerih bo razvidno, v kateri fazi so posamezni postopki. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varovanja tajnosti vira po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila argumentacija organa o varovanju tajnost vira preširoka. V konkretnem primeru je bilo sklicevanje organa na 16. člen ZIN nepravilno v delu, ki se je nanašal na vsebino zahtevanih dokumentov in se ni dotikal identitete prijavitelja (posredno ali neposredno). Zgolj tisti del zahtevanih dokumentov, ki vsebuje osebne podatke prijavitelja oziroma podatke, na podlagi katerih je mogoče določiti identiteto prijavitelja, predstavlja izjemo od načela prostega dostopa do informacij javnega značaja. Ker v obravnavani zadevi ni šlo v celoti za dokumente, z dostopom do katerih bi bilo ogroženo varovanje tajnosti vira prijave, niti ne bi ogrozili varovanih podatkov z delnim dostopom, je IP organu naložil, da prosilcu posreduje dokumente na način, da varovane podatke prekrije.

ODLOČBA:

Številka: 090-252/2018/5

Datum: 28. 2. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 16. 11. 2018 zoper odločbo Inšpektorata za javni sektor, Tržaška 21, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-60/2018/4 z dne 8. 11. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

  1. Pritožbi prosilca z dne 16. 11. 2018 se delno ugodi in se 1. točka izreka odločbe Inšpektorata za javni sektor, št. 090-60/2018/4 z dne 8. 11. 2018, delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati elektronske kopije sledečih dokumentov:
  1. št. 0610-128/2018/4 v celoti;
  2. št. 0610-128/2018/5 (tabelični zapis), pri čemer je dolžan prekriti elektronski naslov v kategoriji »način pošiljanja«; pripeti dokument, št. 061-3/2018-2, pri čemer je dolžan prekriti besedilo v zadnjem stavku četrtega odstavka od datuma »30. 4. 2018,« do pike, v prvem stavku petega odstavka od besedne zveze »opravičeno odsotna,« do pike ter na drugi strani v drugi vrstici besedilo, ki se nahaja v oklepajih za številko 0900-23/2017;
  3. priloge k dokumentu, št. 061-3/2018-2: Popis zadeve 0900-23/2017, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek fizične osebe, navedene pri zaporednih številkah 3 in 6 ter ime, priimek in naslov fizične osebe, navedene pri zaporedni številki 9, oba zapisnika o ogledu in camera št. 090-312/2017 v celoti, zapis izhodnega dokumenta 0900-23/2017-19, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek fizične osebe v kategorijah »prejemnik« in »ključne besede« ter naslov elektronske pošte v kategoriji »elektronska pošta«;
  4. št. 0610-128/2018/8 v celoti,
  5. št. 0610-128/2018/10 (tabelični zapis), pri čemer je dolžan prekriti elektronski naslov v kategoriji »način pošiljanja« ter ime in priimek fizične osebe, navedene v poimenovanju pripetih dokumentov; pripeti dokument, št. 061-3/2018-4, v celoti;
  6. priloge k dokumentu, št. 061-3/2018-4: Odločba, št. 0900-23/2017-32 s prilogami (brez vročilnice), pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov prosilca v uvodu odločbe ter naslov elektronske pošte prosilca v četrtem odstavku na drugi strani odločbe in v četrtem odstavku na deseti strani odločbe.
  1. Pritožba prosilca z dne 16. 11. 2018 zoper 2. in 3. točko izreka odločbe Inšpektorata za javni sektor, št. 090-60/2018/4 z dne 8. 11. 2018 ter zoper 1. točko izreka izpodbijane odločbe v delu, v katerem je organ zavrnil dostop zaradi varstva tajnosti vira prijave, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 26. 10. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Želel je prejeti vse dokumente in podatke javnega značaja v inšpekcijskih zadevah, št. 0610-128/2018 in št. 0610-294/2018, ter v zvezi z navedenima zadevama morebiti podanimi predlogi za uvedbo hitrega postopka o prekršku oz. po uradni dolžnosti uvedenimi hitrimi postopki o prekrških zoper prekrškovno odgovorne zaposlene osebe pri Komisiji za preprečevanje korupcije. V vseh navedenih zadevah je želel prejeti še popis posameznih zadev, iz katerih bo razvidno, v kateri fazi so posamezni postopki. V primeru obstoja izjem od prostega dostopa je prosilec zahteval izvedbo testa javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Zahtevane dokumente je želel prejeti v elektronski obliki na elektronski naslov.

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo, št. 090-60/2018/4 z dne 8. 11. 2018, zaradi varovanja tajnosti vira po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ oz. ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Prosilcu je tako zavrnil dostop do dokumentov v zadevah, št. 0610-128/2018 in št. 0610-294/2018, v celoti zaradi varovanja tajnosti vira prijave (1. in 2. točka izreka) ter do dokumentov, ki se nanašajo na morebiti podane predloge za uvedbo hitrega postopka o prekršku oz. po uradni dolžnosti uvedenimi hitrimi postopki o prekrških zoper prekrškovno odgovorne zaposlene osebe pri Komisiji za preprečevanje korupcije, v zvezi z zadevama, št. 0610-128/2018 in št. 0610-294/2018, ker z njimi ne razpolaga (3. točka izreka). Organ je prosilcu omogočil delni dostop do popisa zadev, št. 0610-128/2018 in št. 0610-294/2018, pri čemer je prekril vsebino, ki bi lahko razkrila podatek o viru prijave (4. točka izreka). Organ je pri vpogledu v zahtevane dokumente ugotovil, da vsebujejo podatke, ki bi lahko razkrili prijavitelja. Skladno s 16. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. V zvezi z delnim dostopom do vseh dokumentov v zadevah, št. 0610-128/2018 in št. 0610-294/2018, je organ ugotovil, da ni mogoč. Z izbrisom vseh varovanih podatkov dokumenti ne bi imeli več svoje vsebine, zato bi bil delni dostop nesmiseln. Ker se organ pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih dokumentov ni opiral na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni opravil tehtanja javnega interesa, kot se nanj sklicuje prosilec v zahtevi. Zavrnitev namreč temelji na določbi tretjega odstavka 5.a člena, na podlagi katere tehtanje javnega interesa ni možno.

Prosilec se je zoper odločbo organa, št. 090-60/2018/4 z dne 8. 11. 2018 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) pritožil zaradi napačne uporabe materialnega predpisa, nepopolno oz. napačno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev pravil postopka, ker je odločbo izdal stvarno nepristojen organ in ker se odločbe ne da preizkusiti. Prosilec je navedel, da organ, sodeč po obrazložitvi izpodbijane odločbe, ni ugotavljal izpolnjevanja zakonskih razlogov oz. pogojev obstoja izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja pri vsakem dokumentu in evidenčnih podatkih zadeve posebej, ampak je zgolj pavšalno zapisal zakonski razlog iz tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Enako je storil tudi pri delnem dostopu do zahtevanih informacij, pri čemer ni konkretiziral razlogov, ki bi kljub prekrivanju omogočali določljivost vira prijave. Nobena od naveznih okoliščin ter informacij, ki bi omogočale določljivost vira informacij, s tem pa onemogočale vsaj delni dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, ni navedena kot razlog zavrnitve dostopa do vseh dokumentov v celoti, razen pri popisnih listih zadev. Bistvo varovanja vira prijave po ZDIJZ je varstvo tistega, ki prijavo poda, in nič drugega oz. nič več. Bistvo varovanja postopka pa je preprečitev oteževanja izvedbe posameznih postopkovnih opravil/dejanj in preprečitev škode za interese postopka, kar v izpodbijani odločbi ravno tako ni konkretizirano niti omenjeno. Prosilec je oporekal tudi navedbam organa, da s predlogom za uvedbo postopka o prekršku zoper odgovorne osebe KPK ne razpolaga, saj je organ obstoj dokumenta potrdil z njegovo navedbo »Predlog za uvedbo postopka o prekršku«, z navedbo njegove opr. št. »0610-294/2018/1« in datumom »4. 7. 2018«. Ob tem je prosilec izpostavil tudi pravno procesno dejstvo, da se t.i. hitri postopek o prekršku začne bodisi po uradni dolžnosti ali pa na predlog upravičenih predlagateljev, ki jih opredeljuje določba prvega odstavka 50. člena Zakona o prekrških. Organ je v tem primeru oz. v postopku po Zakonu o prekrških prekrškovni organ in ne inšpekcijski organ, kar pomeni, da predlagatelji uvedbe postopka o prekrških iz prvega odstavka 50. člena Zakona o prekrških, ki so npr. fizične osebe – oškodovanci, ne sodijo v kategorijo prijaviteljev, ki jih pojmovno zajema in varuje določba drugega odstavka 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ampak so aktivno legitimirani udeleženci hitrega postopka o prekršku, katerih podatki se varujejo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. To pomeni, da so podvrženi tehtanju javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, za kar pa organ kot organ državne uprave ni pristojen. Prosilec je še navedel, da organ ne razlikuje virov prijav, na podlagi katerih začne ali izvaja inšpekcijske postopke od aktivno legitimiranih predlagateljev za uvedbo hitrega postopka o prekršku. Na to kaže tudi dejstvo, ki izhaja iz opravilne številke predloga za uvedbo postopka o prekršku, ki je voden in kvalificiran pod isto klasifikacijsko oznako in zadevo 0610, ki označuje inšpekcijski postopek. To pojmovno, organizacijsko in funkcionalno nerazlikovanje inšpekcijskih in prekrškovnih zadev je bilo v tem primeru tudi razlog za nepravilno razumevanje in uporabo materialnih določb ZDIJZ.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-60/2018/7 z dne 20. 11. 2018, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je ugotovil, da za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja ne razpolaga z vsemi dokumenti, zato je 23. 11. 2018 na organ naslovil poziv za dostavo vseh dokumentov. Vso dokumentacijo v zadevah, št. 0610-128/2018 in št. 0610-294/2018, je IP prejel 26. 11. 2018, skupaj s poudarkom, da sta obe zadevi pri organu še v fazi reševanja in nista zaključeni.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Pritožbena navedba, da je odločbo izdal stvarno nepristojen organ, saj so varovani podatki podvrženi tehtanju javnega interesa, za kar pa organ kot organ državne uprave ni pristojen, je neutemeljena. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ zahtevo prosilca zavrnil zaradi varovanja tajnosti vira prijave po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Test javnega interesa je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (tj. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Čeprav se je prosilec v zahtevi z dne 26. 10. 2018 skliceval na prevladujoč javni interes, ni moč spregledati, da se le-ta nanaša na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, kamor izjema varovanja tajnosti vira ne sodi, saj je navedena izjema urejena v 5.a členu ZDIJZ. Posledično zahtevana informacija ni podvržena tehtanju javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Test javnega interesa se torej pri izjemah iz 5.a člena ZDIJZ ne izvaja. Za odločitev o konkretni zahtevi ni bila pristojna vlada po 1. alinei drugega odstavka 21. člena ZDIJZ, ampak organ sam. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe nedvoumno izhaja, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti v zadevah, ki se vodijo v zvezi z inšpekcijskim nadzorom, in da je organ po drugem odstavku 16. člena ZIN dolžan varovati tajnost vira prijave. Tudi pri dostopu do informacij javnega značaja je zakonodajalec določil, da je javni interes za varovanje tajnosti vira prijav večji od javnega interesa za njihovo razkrivanje. Z določbo 5.a člena ZDIJZ je organom namreč omogočil zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon (npr. ZIN, op. IP) določa varovanje tajnosti vira. IP je ugotovil, da so vse pritožbene navedbe o tem, kako bi organ moral voditi posamezne zadeve (kot inšpekcijske ali kot prekrškovne, pa jih ne), neutemeljene. Pri dostopu do zahtevanih informacij je bistveno dejansko stanje, ki je z vidika IP nesporno in sicer, da se obe zadevi vodita v zvezi z inšpekcijskim nadzorom. Na drugačno odločitev v tem pritožbenem postopku ne more vplivati niti prosilčevo prepričanje, da je v sami zadevi, ki se vodi pri organu, aktivno legitimiran predlagatelj za uvedbo hitrega postopka o prekršku. Ker je IP ugotovil, da v obravnavani zadevi ni šlo za bistvene kršitve pravil postopka po 1. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in je o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja odločal stvarno pristojni organ, je nadaljeval s presojo zakonitosti izpodbijane odločbe po vsebini.

Iz pritožbe izhaja, da se prosilec ne strinja z odločitvijo organa iz 1., 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je organ prosilcu posredoval vso zahtevano dokumentacijo oz. ali je ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do dokumentov s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ (varovanje tajnosti vira), pri čemer delni dostop na način, da ne bi posegel v varovane podatke, ni bil mogoč.

Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
  2. organ mora z njo razpolagati in
  3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in posredovane dokumentacije nedvoumno izhaja, da organ v navedenih zadevah vodi inšpekcijske postopke in ne prekrškovnih. Čeprav je prosilec v pritožbi navedel, da je organ obstoj dokumenta o predlogu za uvedbo postopka o prekršku zoper odgovorne osebe KPK potrdil z njegovo navedbo »Predlog za uvedbo postopka o prekršku«, z navedbo njegove opr. št. »0610-294/2018/1« in datumom »4. 7. 2018«, to še ne pomeni, da organ (že) vodi tudi prekrškovni postopek. Iz spisovne dokumentacije nedvoumno izhaja, da je organ elektronsko sporočilo, ki ga je prejel (konkretno od prosilca) in je bilo naslovljeno kot »Predlog za uvedbo postopka o prekršku«, zavedel v zadevo pod opr. št. 0610-294/2018, ki se vodi v zvezi z inšpekcijskim nadzorom. Ker so prosilcu vsa ta dejstva znana (saj je tudi pošiljatelj konkretnih dokumentov in prejemnik odgovorov in pojasnil organa), organ pa je v postopku na prvi stopnji tudi posamično navedel vse dokumente, ki so vsebovani v konkretno zahtevanih zadevah, IP ni imel razlogov za sum, da organ razpolaga še s preostalimi zahtevanimi informacijami, a jih ne želi v celoti ali delno posredovati prosilcu (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Ob tem IP pojasnjuje, da pritožbeni postopek po ZDIJZ ni namenjen ugotovitvi, da bi organ z določenimi informacijami moral razpolagati, oziroma ali obstajajo upravičeni razlogi, zakaj organ zahtevanih dokumentov nima, in ali je takšno ravnanje organa pravilno in zakonito. Način poslovanja organa in vodenja evidenc ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Čeprav je smisel dostopa do informacij javnega značaja v javnem in odprtem delovanju organov, je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek po ZDIJZ ni namenjen temu, da bi organ prisilil k izdelavi takšnih informacij oziroma dokumentov, ki bi po prosilčevih domnevah morali obstajati. Ker organ z morebitnimi podanimi predlogi za uvedbo hitrega postopka o prekršku oziroma po uradni dolžnosti izvedenimi hitrimi postopki o prekrških zoper prekrškovno odgovorne zaposlene osebe pri Komisiji za preprečevanje korupcije v zvezi z upravnima zadevama, št. 0610-128/2018 in št. 0610-294/2018, ne razpolaga, je odločitev organa v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena. Organ je tudi v dopisu, št. 0610-294/2018/4, prosilcu konkretno pojasnil, da je vlogo »predlog za uvedbo postopka o prekršku zoper KPK«, obravnaval kot novo inšpekcijsko zadevo (in ne prekrškovne). Ker so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zoper 3. točko izreka izpodbijane odločbe zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka te odločbe).

V zvezi z neposredovanjem dokumentov v upravnih zadevah, št. 0610-128/2018 in št. 0610-294/2018, IP ni sledil razlagi organa v izpodbijani odločbi, da dostop do zahtevanih dokumentov v celoti ni mogoč zaradi varovanja tajnosti vira po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. IP je ugotovil, da je organ napačno uporabil materialni predpis, saj je bila argumentacija organa o varovanju tajnost vira preširoka. Upoštevajoč drugi odstavek 16. člena ZIN, ki določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor, se zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja nanaša izključno na vir prijave oz. vir drugih informacij, in ne tudi na vsebino prijave oz. vsebino drugih informacij, ki so zajete v posameznih dokumentih. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. V konkretnem primeru ta pogoj ni izpolnjen, zato je sklicevanje organa na 16. člen ZIN nepravilno v delu, ki se nanaša na vsebino zahtevanih dokumentov in se ne dotika identitete prijavitelja (posredno ali neposredno). Zgolj tisti del zahtevanih dokumentov, ki vsebuje osebne podatke prijavitelja oziroma podatke, na podlagi katerih je mogoče določiti identiteto prijavitelja, predstavlja izjemo od načela prostega dostopa do informacij javnega značaja. Ni pa mogoče vnaprej in na splošno trditi, da izjemo predstavljajo zahtevani dokumenti v celoti. IP se strinja z mnenjem prosilca, da je bistvo varovanja vira prijave varstvo tistega, ki prijavo poda, in nič drugega oz. nič več, zato bi mu moral omogočiti vsaj delni dostop do zahtevanih informacij javnega značaja. Določbo o tajnosti vira prijave je treba nujno povezati z institutom delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5a. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

S pregledom zahtevanih dokumentov v upravni zadevi, št. 0610-128/2018, je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru ne gre v celoti za dokumente, z dostopom do katerih bi bilo ogroženo varovanje tajnosti vira prijave. Prav tako delni dostop v obravnavanem primeru ne bi ogrozil varovanih podatkov.

Dokument, št. 0610-128/2018/4 z dne 19. 4. 2018, je prosto dostopna informacija javnega značaja v celoti, saj gre za poziv inšpekcijskemu zavezancu in prošnjo za posredovanje podatkov, ki ne vsebuje nobenih podatkov o viru prijave (ali drugih izjem od prostega dostopa). Trditev organa, da bi s posredovanjem tega dokumenta lahko razkrili podatek o viru prijave, je neutemeljena. Organ vira prijave ne sme razkriti nikomur (niti inšpekcijskim zavezancem, pri katerih (je) organ opravlja(l) nadzorstveni postopek), zato npr. pozivi inšpekcijskim zavezancem tovrstnih podatkov niti ne bi smeli vsebovati. Zahtevani dokument sicer vsebuje ime in priimek upravne inšpektorice, ki pa skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne predstavlja varovanega osebnega podatka.

Dokument, št. 0610-128/2018/5 z dne 7. 5. 2018, ki po vsebini predstavlja tabelični zapis vhodnega dokumenta, tj. elektronsko sporočilo, ter pripeti dokument elektronskemu sporočilu, št. 061-3/2018-2, ki po vsebini predstavlja odgovor inšpekcijskega zavezanca, nista prosto dostopni informaciji javnega značaja v celoti, saj vsebujeta varovane osebne podatke. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[1], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). IP je ugotovil, da oba dokumenta vsebujeta osebne podatke, ki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznikov. Gre za elektronski naslov javnega uslužbenca, imena in priimke javnih uslužbencev, razlogi opravičene odsotnosti in navedbe o novem delodajalcu konkretnega javnega uslužbenca, ime in priimek upravne inšpektorice ter osebne podatke (ime, priimek, lastnoročni podpis) predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Zato imena in priimki javnih uslužbencev, ki so izvajali svoje naloge in so v zahtevanih dokumentih navedeni v kontekstu opravljanja svojih nalog iz delovnega razmerja, niso varovani osebni podatki. Vendar po navedeni določbi niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca (ali funkcionarja), ampak le tisti, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. z opravljanjem javne funkcije. Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani z opravljanjem javne funkcije oz. delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se presoja upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. Zato je IP odločil, da mora organ v dokumentu, št. 0610-128/2018/5, prekriti elektronski naslov javnega uslužbenca v kategoriji »način pošiljanja«. Po stališču IP so namreč naslovi službene elektronske pošte varovani osebni podatki, če jih organ ni posredoval javnosti in javno objavil, kot to določa drugi odstavek 106. člena ZVOP-1. V pripetem dokumentu, št. 061-3/2018-2, mora organ prekriti besedilo, ki se vsebinsko nanaša na podatke o razlogih opravičene odsotnosti in navedbe o novem delodajalcu konkretnega javnega uslužbenca. Ti podatki namreč niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem konkretnega javnega uslužbenca in so zato varovani.

Vse priloge (popis zadeve, dva zapisnika in zapis izhodnega dokumenta), ki se štejejo kot sestavni del pripetega dokumenta, št. 061-3/2018-2, so prosto dostopne informacije javnega značaja, kot sledi. Oba zapisnika o ogledu in camera z dne 15. 1. 2018 in z dne 12. 2. 2018 v celoti. Osebni podatki javnih uslužbencev (ime, priimek, lastnoročni podpis), ki so izvajali svoje naloge in so v zahtevanih dokumentih navedeni v kontekstu opravljanja svojih nalog iz delovnega razmerja, niso varovani osebni podatki (po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Popis zadeve 0900-23/2017 brez osebnih podatkov (imena, priimka in naslova fizične osebe), ki se nahajajo pri zaporednih številkah 3, 6 in 9. Po 9. členu ZVOP-1 kot splošno pravilo izhaja, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ker IP ni znana zakonska podlaga, ki bi to omogočala v konkretnem primeru, je odločil, da se kot varovani osebni podatki izločijo navedeni podatki. Enako velja pri prilogi Izhodni dokument 0900-23/2017-19, kjer je organ dolžan prekriti ime in priimek fizične osebe v kategorijah »prejemnik« in »ključne besede« ter naslov elektronske pošte v kategoriji »elektronska pošta«.

Dokument, št. 0610-128/2018/8 z dne 5. 7. 2018, je prosto dostopna informacija javnega značaja v celoti, saj gre za poziv inšpekcijskemu zavezancu in prošnjo za posredovanje podatkov, ki ne vsebuje nobenih podatkov o viru prijave (ali drugih izjem od prostega dostopa). Dokument sicer vsebuje ime in priimek upravne inšpektorice, ki pa skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne predstavlja varovanega osebnega podatka.

Dokument, št. 0610-128/2018/10 z dne 9. 7. 2018, ki po vsebini predstavlja tabelični zapis vhodnega dokumenta, tj. elektronsko sporočilo, ni prosto dostopna informacija javnega značaja v celoti, saj vsebuje varovane osebne podatke. Organ je skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ na dokumentu dolžan prekriti elektronski naslov v kategoriji »način pošiljanja« ter ime in priimek fizične osebe, navedene v poimenovanju pripetih dokumentov v elektronskem sporočilu. Osebni podatki javnih uslužbencev (ime in priimek), ki so izvajali svoje naloge in so v zahtevanem dokumentu navedeni v kontekstu opravljanja njihovih nalog iz delovnega razmerja, niso varovani osebni podatki (po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Pripeti dokument, št. 061-3/2018-4, je prosto dostopna informacija javnega značaja v celoti, saj gre za odgovor inšpekcijskega zavezanca, ki ne vsebuje nobenih podatkov o viru prijave (ali drugih izjem od prostega dostopa). Dokument sicer vsebuje ime in priimek upravne inšpektorice in predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, ki pa skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne predstavljata varovanih osebnih podatkov.

Vse priloge (odločba, priloge k odločbi in vročilnica), ki se štejejo kot sestavni del pripetega dokumenta, št. 061-3/2018-4, so prosto dostopne informacije javnega značaja, kot sledi. Odločba, št. 0900-23/2017-32, brez imena, priimka in naslova prosilca v uvodu odločbe ter naslova elektronske pošte prosilca v četrtem odstavku na drugi strani odločbe in v četrtem odstavku na deseti strani odločbe. Gre za varovane osebne podatke, za katere IP ni znana zakonska podlaga, ki bi omogočala njihovo razkritje, zato jih mora organ prekriti. Vse priloge (brez vročilnice) k odločbi so prosto dostopne informacije javnega značaja v celoti. Dostop do vročilnice je IP zavrnil zaradi prevelike koncentracije varovanih osebnih podatkov. Izvedba delnega dostopa v praksi zajema namreč tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Če bi z uporabo instituta delnega dostopa prekrili vse varovane osebne podatke, ki jih vsebuje navedeni dokumenti, ter tudi vse podatke, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razbrati varovane osebne podatke, bi prosilec razpolagal zgolj z neizpolnjenim »obrazcem«, kar ne bi prineslo nobenih smiselnih informacij in nobene dodane vrednosti, zaradi katere je vložil zahtevo za pridobitev zahtevanih dokumentov.

IP je ugotovil, da so v obravnavanem primeru zahtevane informacije vsebinsko napisane na način, da se dá prekriti vse podatke o viru prijave in vse navezne okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče identificirati vir prijave, zato je pritožba delno utemeljena. Ker je delni dostop do dokumentov iz upravne zadeve, št. 0610-128/2018, ne da bi s tem ogrozili zaupnost informacij, mogoč, je pritožbi prosilca zoper 1. točko izpodbijane odločbe delno ugodil, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Iz popisa upravne zadeve, št. 0610-294/2018, je razvidno, da je bilo (do dneva izdaje izpodbijane odločbe) v navedeni upravni zadevi zavedenih sedem dokumentov. Po pregledu dokumentov je IP ugotovil, da gre za dokumente, ki jih je prosilec bodisi sam vložil pri organu, bodisi je organ odgovarjal nanje prosilcu. Skratka vsi dokumenti v upravni zadevi, št. 0610-294/2018, (do dneva izdaje izpodbijane odločbe) predstavljajo komunikacijo med organom in prosilcem. Ker z dostopom prosilcev do njihovih lastnih vlog, vloženih pri organu, ni varovan namen zakonodajalca, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ (tako npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011), je odločitev organa o zavrnitvi dostopa pravilna (čeprav obrazložena iz napačnih razlogov). Ne glede na dejstvo, da zahtevani dokumenti obstajajo, gre za dokumente, s katerimi prosilec že razpolaga, saj gre (kot že pojasnjeno) za njegove lastne vloge oz. odgovore organa na njegove vloge. Da gre za prosilčeve lastne vloge oz. odgovore organa prosilcu, je IP ugotovil tudi za dokumente v upravni zadevi, št. 0610-128/2018, ki so zavedeni pod zaporednimi številkami 0610-128/2018/1, 0610-128/2018/2, 0610-128/2018/3, 0610-128/2018/6, 0610-128/2018/7 in 0610-128/2018/9, zato je zavrnil dostop tudi do njih. Pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošiljajo njegove lastne vloge (kot tudi odgovori na njih), po upravnosodni praksi nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov (tako npr. sodba in sklep Upravnega sodišča, št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012). Ker prosilec v pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa, da bi zahteval dostop do dokumentov, s katerimi že razpolaga, je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP pritožbo v tem delu zavrnil (2. točka izreka te odločbe).

Organ je ob posredovanju zahtevane dokumentacije navedel, da sta obe zadevi še v fazi reševanja in nista zaključeni, vendar to ni dovolj za ugotovitev obstoja izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (do katere se organ v izpodbijani odločbi sploh ni opredelil). Kljub temu, da sta postopka v teku, mora za obstoj obeh navedenih izjem biti izpolnjen tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanih podatkov škodovalo izvedbi postopka[2]. Tega organ ni z ničemer izkazal (niti v izpodbijani odločbi, niti v pritožbenem postopku). Da je dokazno breme za uveljavljanje izjem na organu, kajti organ zavrne dostop, če se zahteva nanaša na katero izmed zakonskih izjem (5.a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ), izhaja tudi iz upravno sodne prakse (tako sodbe, št. U 2111/2008 z dne 2. 6. 2010, št. I U 1857/2012-12 z dne 9. 10. 2013, št. I U 1932/2017-14 z dne 6. 10. 2017).

V zvezi s testom javnega interesa IP dodaja, da ni izpolnjen. Tudi sicer iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), izhaja, da je javni interes glede razkritja zahtevanih informacij podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi pa takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. 

IP je zaključil, da odločitev organa v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, upoštevajoč pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, ni bila pravilna. Organ je na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil delnega dostopa), zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v 1. točki izreka delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede podatkov, ki jih mora organ prekriti zaradi varstva osebnih podatkov in glede podatkov, s katerimi organ ne razpolaga, je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega oz. tretjega odstavka 248. člena ZUP (2. točka izreka te odločbe). Prav tako je IP zavrnil pritožbo za dostop do dokumentov, za katere je ugotovil, da prosilec nima pravovarstvenega interesa.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] 23. 5. 2018 je bil v Uradnem listu Evropske unije, št. L 127, objavljen še Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 119,4.5.2016).

[2] 6. člen ZDIJZ (izjeme): »(1) Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na: /…/ 7. podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi; /…/«