prosilec - Gimnazija Kranj

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje določenih informacij. Njegovo zahtevo je organ v celoti zavrnil s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ. Zaradi izpolnjenosti pogojev iz 219. člena ZUP se je IP v konkretnem primeru  odločil za izdajo delne odločbe. V slednji je ugotovil, da organ razpolaga z zahtevano dokumentacijo, tj. dokumentom »PLAČE RAVNATELJA«, iz katerega izhajajo zahtevane informacije (informacije o plačnem razredu, o višini bruto plače ter informacije o vseh dodatkih), zato je pritožbi prosilca ugodil in odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.

ODLOČBA:

Številka: 090-191/2018/8

Datum: 21. 11. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….., z dne 6. 9. 2018 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 103 1/2018/3 z dne 4. 9. 2018, Gimnazije Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

DELNO ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 6. 9. 2018 se v delu, ki se nanaša na 5. točko njegove zahteve z dne 13. 7. 2018 (dostop do informacij o plačnem razredu, višini bruto plače, ter vseh dodatkih za obdobje od dne 1. 2010 do dne 13. 7. 2018 za javnega uslužbenca ……..), ugodi in se odločba Gimnazije Kranj, št. 103 1/2018/3 z dne 4. 9. 2018, v tem delu odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe po elektronski poti posredovati dokument »PLAČE RAVNATELJA« na način, da mu posreduje stolpec o posameznemu mesecu in letu, stolpec »plačni r.«, stolpec »dodatki« ter stolpec »skupaj«.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 13. 7. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje:

1. vseh zahtevkov in izdanih odločb na podlagi zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je naslovljen organ (Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj) prejel oziroma izdal od 22. 3. 2013 do 13. 7. 2018;
2. vseh zahtevkov in izdanih odločb na podlagi zahtevkov za ponovno uporabo informacij javnega značaja, ki jih je naslovljen organ (Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj) prejel oziroma izdal od 2 3. 2013 do 13. 7. 2018;
3. za navedbo vseh zahtevkov in izdanih odločb na podlagi zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja in zahtevkov za ponovno uporabo informacij javnega značaja, ki jih je naslovljen organ

(Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj) prejel oziroma izdal od 22. 3. 2013 do 13. 7. 2018;

1. izpisa (podatkov) o prisotnosti javnega delavca zaposlenega v naslovljenem organu (Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13,4000 Kranj) .……. za obdobje od 1. 1. 2010 do 13. 7. 2018;
2. informacij o plačnem razredu, višini bruto plače, ter vseh dodatkih za obdobje od 1. 1. 2010 do 13. 7. 2018 za javnega uslužbenca …….. zaposlenega v naslovljenem organu (Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj);
3. vseh zapisnikov sveta zavoda naslovljenega organa (Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj) iz obdobja tekočega in predhodnega mandata sveta zavoda ter
4. vseh zapisnikov sveta staršev naslovljenega organa (Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj) za obdobje od 1. 9. 2007 do 13. 7. 2018.

Zaprošene dokumente je želel prosilec prejeti v elektronski obliki.  

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja). Organ je v izpodbijani odločbi še navedel, da se v konkretni zadevi ne zasleduje javnega interesa, temveč osebni interes prosilca.

Dne 6. 9. 2018 je prosilec zoper odločitev organa vložil pritožbo. V slednji navaja, da je organ neutemeljeno zavrnil njegovo zahtevo, pri čemer se ta v izpodbijani odločbi med drugim niti ni opredelil do vsebine zahtevanih informacij. Prav tako prosilec očita organu, da v obrazložitvi odločbe navaja vsebine, ki niso vezane na postopke po ZDIJZ. Prosilec nadalje meni, da njegova pravica zahtevati informacije javnega značaja ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ter da zahteva ni žaljiva, nespoštljiva in šikanozna in zato ne gre za primer, kot ga predvideva peti odstavek 5. člena ZDIJZ. Pritožbo prosilec zaključi s pobudo o domnevni zlorabi uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja ter navedbo preteklih dogodkov, ki po njegovem mnenju nakazujejo na navedeno.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju manjkajočih dokumentov in dodatnih pojasnil. Navedeno je IP prejel dne 4. 10., 5. 10. 2018 in dne 16. 11. 2018.

Pritožba je utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Še preden se IP spusti v vsebinsko obravnavo primera, na tem mestu pojasnjuje, da je v predmetni zadevi že izdal delno odločbo, št. 090-191/2018/5 z dne 13. 11. 2018. Z navedeno odločbo je IP presojal, ali so informacije iz 1., 2., 3. in 4. točke zahteve prosilca z dne 13. 7. 2018 prosto dostopne informacije, tj. informacije javnega značaja.

Tudi v konkretnem primeru se je IP odločil za izdajo delne odločbe na podlagi 219. člena ZUP. Ta namreč omogoča pristojnim organom, da lahko v primerih, kadar se lahko o kakšni zadevi odloča po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, izda odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih (delna odločba). Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo. Takšna ureditev je v interesu strank, ki s tem prej dosežejo dokončnost izreka in njegovo izvršljivost. Delni odločbi sledi dopolnilna odločba, lahko pa je v posamezni zadevi izdanih več delnih in končna oz. dopolnilna odločba, pri čemer so vsaka zase samostojne glede nastopa pravnih učinkov.

IP uvodoma pojasnjuje, da je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. Zato se IP v tem pritožbenem postopku ni posebej opredeljeval do navedb, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih je bila vložena obravnavana zahteva in navedb, ki so vodile organ k takšni odločitvi, saj za konkreten postopek niso pravno relevantne.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec od organa, javno-vzgojno izobraževalnega zavoda, na podlagi določb ZDIJZ zahteval posredovanje določene dokumentacije, organ pa je njegovo zahtevo v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja (peti odstavek 5. člena ZDIJZ). Ravnatelj organa meni, da je edini razlog za podajo zahtevka na podlagi ZDIJZ, ravnateljevo nestrinjanje s prosilcem. Oba naj bi bila namreč člana Sveta kranjskih vrtcev. Predmet presoje tega pritožbenega postopka je del zahteve prosilca z dne 13. 7. 2018, ki se nanaša na informacije o plačnem razredu, višini bruto plače, ter vseh dodatkih za obdobje od dne 1. 1. 2010 do dne 13. 7. 2018 za javnega uslužbenca …….. zaposlenega pri organu (5. točka zahteve prosilca).

Glede preostalega dela zahteve (6. in 7. točka) bo IP odločil z delno ali dopolnilno odločbo, ki jo bo izdal, ko popolno ugotovi dejansko stanje.

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. V zvezi z navedenim IP poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ. V pravni teoriji in praksi so se v zvezi z opredelitvijo zlorabe pravice razvili določeni kriteriji, iz katerih je mogoče izhajati tudi, ko govorimo o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja, in sicer gre npr. za:

- ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami;

- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic;

-  z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih itd.

Upoštevaje zgoraj navedeno IP ne more slediti navedbi organa, da je prosilec v konkretnem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja. Kot že prosilec sam navaja v pritožbi, je takšno vlogo vložil prvič, pri čemer pa IP dodaja, da iz njene vsebine ni mogoče razbrati kakršnikoli negativnih vrednostnih sodb in žalitev. Še več, prosilec je svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja podal na obrazcu, ki ga je v pomoč prosilcem pripravil IP in je dostopen na njegovi spletni strani. IP tako ugotavlja, da niso podani kriteriji, ki bi izkazovali, da je v obravnavanem primeru prišlo do zlorabe pravice do dostopa informacij javnega značaja.

Prosilec je v 5. točki zahteve z dne 13. 7. 2018 organ zaprosil za informacije o plačnem razredu, višini bruto plače, ter vseh dodatkih za obdobje od dne 1. 1. 2010 do dne 13. 7. 2018 za javnega uslužbenca ………. zaposlenega pri organu. Organ je v ta namen IP posredoval dokument »PLAČE RAVNATELJA«, ki sestoji iz razpredelnice, ki vsebuje stolpec o posameznemu mesecu in letu, stolpec »plačni r.«, stolpec »dodatki«, stolpec »del. usp.«, stolpec »boleznina« ter stolpec »skupaj«.

V zvezi z navedenim IP izpostavlja prvi odstavek 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSPJS), ki določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Nadalje šesti odstavek istega člena določa, da so javnosti, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Glede na naravo zahtevanih informacij (informacije v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca) IP opozarja tudi na  določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se v določenih primerih dostop do zahtevane informacije, kljub obstoju izjeme, dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Prosilec je v konkretnem primeru zahteval informacije o plačnem razredu, višini bruto plače, ter vseh dodatkih za obdobje od dne 1. 1. 2010 do dne 13. 7. 2018 za dotičnega javnega uslužbenca. IP ugotavlja, da so zahtevane informacije vsebovane v posredovanem dokumentu »PLAČE RAVNATELJA«, in sicer informacije o plačnem razredu v stolpcu »plačni r.«, informacije o višini bruto plače v stolpcu »skupaj« ter informacije o vseh dodatkih v stolpcu »dodatki«. Nadalje IP ugotavlja, da gre, upoštevajoč 38. člen ZSPJS in 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, za informacije, ki so informacije javnega značaja in zato prosilcu tudi prosto dostopne. O preostalem delu dokumenta, t.j. stolpcu »del. usp.« in stolpcu »boleznina« IP ni odločal, saj navedeno ni bilo predmet zahteve prosilca z dne 13. 7. 2018. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja postavljenega zahtevka. Navedeno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9.2015.

IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da je treba zadevo rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako odpravil izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na posredovanje informacij o plačnem razredu, višini bruto plače, ter vseh dodatkih za obdobje od 1. 1. 2010 do 13. 7. 2018 za dotičnega javnega uslužbenca in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

Informacijska pooblaščenka