prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilca sta zahtevala dostop do vseh listin konkretnega upravnega spisa in drugega upravnega spisa, ki se nanaša na inšpekcijski postopek v zvezi z gradnjo konkretne investitorke na strehi objekta na točno določenem naslovu. Organ je zahtevi delno ugodil, prosilcema posredoval zahtevano dokumentacijo konkretnega upravnega spisa, zavrnil pa dostop do prijave zaradi varovanja tajnosti vira in dostop do drugega upravnega spisa, ker anonimizacija ni možna, saj sta prosilca zahtevala dostop do podatkov konkretne fizične osebe. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna, saj je bilo nedvoumno, da sta prosilca zahtevala podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njene prepoznavnosti. V zvezi z neposredovanjem prijave je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi. Pri zahtevanem dokumentu je šlo za prijavo, ki sta jo prosilca sama vložila pri organu. Ker z dostopom prosilcev do njihovih lastnih vlog, vloženih pri organih, ni varovan namen zakonodajalca, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ (tako npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011), prosilci nimajo pravovarstvenega interesa, da bi zahtevali tovrstne dokumente.

ODLOČBA:

Številka: 090-250/2018/4

Datum: 21. 1. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilca), ki ju oba zastopa Odvetniška družba …, z dne 26. 10. 2018, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-97/2018-2 z dne 10. 10. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilcev z dne 26. 10. 2018 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-97/2018-2 z dne 10. 10. 2018, se zavrne.

1. Zahteva prosilcev za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilca sta 3. 9. 2018 od organa zahtevala dostop do informacij javnega značaja. V zahtevi sta zapisala, da je bila 13. 6. 2018 vložena prijava posega v skupne dele stavbe št. …, v k.o. …, ležeči na parc. št. …, k.o. …, s strani investitorke …, in sicer s tem, ko je samoiniciativno, brez kakršnegakoli gradbenega dovoljenja in/ali brez soglasja solastnikov skupnih delov oz. ostalih etažnih lastnikov, na strehi objekta v avgustu leta 2017 zgradila t.i. zaprt zimski vrt in pri tem poškodovala hidroizolacijo strehe celotnega objekta. Prosilca sta stanovanjsko inšpekcijo pozvala, da ju obvesti, ali in katere ukrepe je v predmetni zadevi izvedla, hkrati pa sta na podlagi ZDIJZ zahtevala tudi vse listine upravnega spisa, št. 06171-242/2018, oz. drugega upravnega spisa, ki se nanaša na inšpekcijski postopek v zvezi z gradnjo investitorke na strehi objekta na naslovu …, med njimi predvsem zapisnik o ogledu na kraju samem v predmetni zadevi, morebitne izjave strank v postopku, upravno odločbo oz. drug upravni akt, s katerim je upravni organ zaključil postopek ter morebitne druge listine upravnega spisa. Celotno dokumentacijo sta želela prejeti v obliki fotokopij.

Organ je zahtevo prosilcev delno zavrnil z odločbo, št. 090-97/2018-2 z dne 10. 10. 2018, zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in varovanja tajnosti vira po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Prosilcema je tako omogočil delni dostop do listin v upravni zadevi, št. 06171-242/2018, pri čemer je prekril varovane osebne podatke (1. točka izreka), zavrnil pa dostop do prijave, št. 06171-242/2018-1 z dne 13. 6. 2018, zaradi varovanja tajnosti vira prijave, ki jo določa 16. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (2. točka izreka). Prav tako je zavrnil dostop do vseh listih upravnega spisa, ki se nanaša na inšpekcijski postopek zoper konkretno fizično osebo (3. točka izreka). Organ je namreč ocenil, da s posredovanjem zahtevanih dokumentov z zakritimi osebnimi podatki ne bi bilo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov fizične osebe. Prosilca sta v zahtevi namreč sama navajala osebne podatke osebe, za katero sta zahtevala informacijo.

Prosilca sta 26. 10. 2018 zoper 1., 2. in 3. točko izreka odločbe, št. 090-97/2018-2 z dne 10. 10. 2018 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložila pritožbo, v kateri sta prerekala njeno pravilnost in zakonitost. V zvezi s prvo točko izreka izpodbijane odločbe, sta pritožnika navedla, da sta zahtevala posredovanje vseh listin, ki sestavljajo upravni spis, št. 06171-242/2018, oz. drugega upravnega spisa, ki se nanaša na inšpekcijski postopek v zvezi z gradnjo investitorke na strehi objekta. Kljub jasni zahtevi sta prejela le eno vsebinsko listino, in sicer uradni zaznamek z dne 11. 7. 2018, v katerem je inšpektor povzel telefonski pogovor s predstavnikom upravnika stavbe ter sklep o ustavitvi postopka, št. 06122-4757/2016-10 z dne 6. 2. 2017, ki se na zahtevo sploh ni nanašal, saj gre za sklep iz nekega drugega inšpekcijskega postopka. Prosilca sta namreč izrecno zahtevala dostop do dokumentov v upravnem spisu, št. 06171-242/2018. Organ prosilcema tako ni posredoval nobene od zahtevanih listin upravnega spisa, št. 06171-242/2018, ki sta jih izrecno zahtevala in za katere sta prepričana, da so v tem spisu. V zvezi s prijavo, št. 06171-242/2018-1 z dne 13. 6. 2018, dostop do katere je organ zavrnil v drugi točki izreka izpodbijane odločbe, prosilca menita, da je v tem primeru varovana le identiteta prijavitelja, in ne tudi vsebina prijave. Organ bi prosilcema zato moral posredovati prijavo, v kateri bi zbrisal osebne podatke prijavitelja in druge podatke, ki se nanašajo na prijavitelja, tako da bi se pritožnika lahko seznanila s samo vsebino prijave. Prosilca sta se pritožila tudi zoper tretjo točko izreka izpodbijane odločbe, saj sta menila, da razpolagata z osebnimi podatki osebe, za katero zahtevata informacije in ti osebni podatki v razmerju do njiju ne morejo biti več varovani. Prosilca sta prepričana, da bi organ lahko dosegel varstvo osebnih podatkov fizične osebe, tako da bi jih v listinah zakril. Poudarila sta, da ZDIJZ ne omogoča varovanja identitete strank v postopku, ampak omogoča zgolj zakritje osebnih podatkov, medtem ko je identiteta strank v postopku lahko razkrita. Npr. identiteta stranke v predmetnem inšpekcijskem postopku je enostavno določljiva z vpogledom v zemljiško knjigo za predmetno nepremičnino, na katero se nanaša prijava. Ker upravni organ ni upravičen, da onemogoči dostop do dokumenta v upravnem spisu, sklicujoč se na izjemo varovanja osebnih podatkov, je njegovo ravnanje nezakonito in izpodbijana odločba v nasprotju z določbami ZDIJZ. Prosilca sta zahtevala tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-97/2018-4 z dne 12. 11. 2018, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičenih oseb. Po prejemu dopisa je IP ugotovil, da organ ni posredoval vse dokumentacije, ki se tiče zadeve, zato je organ pozval k dostavi vseh dokumentov. IP je zahtevano dokumentacijo prejel 30. 11. 2018.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilcev kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičenih osebah vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem sta jo prosilca izpodbijala, in v mejah njunih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ posredoval vso zahtevano dokumentacijo iz upravnega spisa, št. 06171-242/2018, oz. ali je ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do prijave, št. 06171-242/2018-1 z dne 13. 6. 2018, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ (varovanje tajnosti vira), ter do dokumentov iz drugega upravnega spisa, ki se nanaša na inšpekcijski postopek v zvezi z gradnjo investitorke na strehi objekta, s sklicevanjem na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), pri čemer delni dostop ni mogoč zaradi načina, kako sta prosilca oblikovala svojo zahtevo.

Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz dokumentacije, ki jo je organ priložil ob odstopu pritožbe prosilcev in iz dokumentacije, ki jo je posredoval še naknadno, izhaja, da so bili prosilcema posredovani vsi prosto dostopni dokumenti iz upravne zadeve, št. 06171-242/2018, razen dokumenta pod opr. št. 06171-242/2018-1, ki predstavlja prijavo. Iz popisa navedene upravne zadeve je razvidno, da je bilo (do dneva izdaje izpodbijane odločbe) v upravni zadevi, št. 06171-242/2018, zavedenih osem dokumentov. Vsi, razen dokumenta, št. 06171-242/2018-1, so tudi navedeni v prvi točki izreka izpodbijane odločbe kot dokumenti, ki so bili prosilcema posredovani, pri čemer je organ prekril varovane osebne podatke. Vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na očitke, da organ prosilcema ni posredoval vseh listin iz zahtevanega upravnega spisa, so tako neutemeljene. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe o posredovanju sklepa, ki je del drugega inšpekcijskega postopka in ga prosilca sploh nista zahtevala. Navedeni sklep se v upravnem spisu nahaja kot relevantni izpis k uradnemu zaznamku, št. 06171-242/2018-2, kar izhaja tudi iz pregleda posredovane dokumentacije in torej predstavlja del zahtevane dokumentacije.

V zvezi z neposredovanjem prijave, št. 06171-242/2018-1, IP ne more slediti razlagi organa v izpodbijani odločbi, da varovanje tajnosti vira po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ pomeni tako varovanje prijavitelja kot tudi vsebine prijave. IP je ugotovil, da je organ napačno uporabil materialni predpis, saj je bila argumentacija organa v delu, ki se nanaša na vsebino prijave, preširoka. Organ je prosilcu zavrnil dostop do anonimne prijave upoštevajoč drugi odstavek 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – UPB in 40/14; v nadaljnjem besedilu ZIN), ki določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Drugi odstavek 16. člena ZIN se nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. V konkretnem primeru ta pogoj ni izpolnjen, zato je sklicevanje organa na 16. člen ZIN nepravilno v delu, ki se nanaša na vsebino zahtevanega dokumenta oz. prijave. Določbo o tajnosti vira prijave je treba nujno povezati z institutom delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5a. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino, oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Zgolj tisti del prijave, ki vsebuje podatke, na podlagi katerih je mogoče določiti identiteto prijavitelja, predstavlja izjemo od načela prostega dostopa do informacij javnega značaja. Ni pa mogoče vnaprej in na splošno trditi, da izjemo predstavlja prijava v celoti. IP se strinja z mnenjem prosilcev, da bi jima organ moral posredovati zahtevani dokument, v katerem bi prekril podatke, na podlagi katerih je mogoče določiti identiteto prijavitelja, tako da bi se prosilca lahko seznanila s samo vsebino prijavo. Vendar je IP ugotovil, da gre pri zahtevanem dokumentu za prijavo, ki sta jo sama vložila pri organu. Ker z dostopom prosilcev do njunih lastnih vlog, vloženih pri organu, ni varovan namen zakonodajalca, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ (tako npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011), je odločitev organa o zavrnitvi dostopa pravilna (čeprav obrazložena iz napačnih razlogov). Ne glede na dejstvo, da zahtevani dokument obstaja, gre za dokument, s katerim prosilca že razpolagata, saj gre za njuno lastno vlogo. Ker prosilca v pritožbenem postopku nimata pravovarstvenega interesa, da bi zahtevala dostop do dokumenta, s katerim že razpolagata, je bilo treba pritožbo v tem delu zavrniti. Prav tako pričakovanje prosilcev, da se jima kot informacija javnega značaja pošiljajo njune lastne vloge, po upravnosodni praksi nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njunih osebnih podatkov (tako npr. sodba in sklep Upravnega sodišča, št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012).

IP je ocenil, da so neutemeljene tudi pritožbene navedbe v zvezi s tretjo točko izreka izpodbijane odločbe in z zavrnitvijo dostopa do dokumentov iz drugega upravnega spisa, ki se nanaša na inšpekcijski postopek v zvezi z gradnjo investitorke na strehi objekta. Organ je namreč ravnal pravilno, ko je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, ga organ prosilcu zavrne dostop, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je pri sklicevanju na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) spregledal, da se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu podatkov je pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Dejstvo, ali je bila posameznica zavezanka v inšpekcijskem postopku, kaj je bilo glede te posameznice v postopku ugotovljeno, ali so bili v postopku izrečeni kakšni ukrepi in kateri, vse navedeno je mogoče šteti za osebne podatke posameznice, ki je s sklicevanjem na njeno ime, priimek in naslov prebivališča nedvoumno določena in torej pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Še vedno veljavna določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se skladno z veljavnim 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov v zvezi z določeno posameznico ne obstaja. Pri tem je IP upošteval, da lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Vendar je IP ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na navedene izjeme.

Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ[2], ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar pa v konkretnem primeru ta ne bi bil mogoč brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov, saj glede na zahtevo prosilcev, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti varovanih podatkov. Dejstvo je namreč, da sta prosilca zahtevala podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njene prepoznavnosti. Pritožbene navedbe, da prosilca razpolagata z osebnimi podatki osebe, za katero zahtevata informacije in ti osebi podatki v razmerju do njiju ne morejo biti več varovani, so neutemeljene. Pri dostopu do informacij javnega značaja po ZDIJZ in razkrivanju osebnih podatkov kljub določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne gre za vprašanje, ali ima konkretni prosilec pravno podlago za razpolaganje z osebnimi podatki določenega posameznika, ampak ali jo ima organ. Kot je IP že predhodno ugotovil, pravna podlaga za razkrivanje osebnih podatkov v obravnavanem primeru ne obstaja (zakon pa tudi ne določa, da je dopustno razkriti tiste osebne podatke, ki jih posameznik iz kakršnega koli drugega razloga že pozna). Ker sta prosilca oblikovala zahtevo na način, da sta želela prejeti informacije o točno določeni posameznici (ki jih je treba varovati, ne glede na status in posebne okoliščine konkretnega prosilca), tudi izvedba delnega dostopa ni mogoča. Tudi po upravnosodni praksi anonimizacija ni mogoča, kadar prosilec zahteva podatke za točno določeno osebo, saj varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz zahtevane dokumentacije brez ogrozitve njihove zaupnosti, zato je treba dostop do takšnih dokumentov zavrniti v celoti, ne glede na to, da dokumenti vsebujejo tudi morebitne nevarovane osebne podatke (tako sodbe, št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014).

Pritožbene navedbe, da ZDIJZ ne omogoča varovanja identitete strank v postopku, saj je identiteta stranke v inšpekcijskem postopku enostavno določljiva z vpogledom v zemljiško knjigo za predmetno nepremičnino, na katero se nanaša prijava, ne držijo. Ali se zoper določenega posameznika vodi inšpekcijski postopek, je varovan osebni podatek, za katerega organ nima pravne podlage, da ga razkriva javnosti (če tega ne zahteva zakon ali javni interes). Če so podatki o parcelni številki, katastrski občini in lastniku nepremičnine po Zakonu o zemljiški knjigi javni, tako po stališči IP kot sodišča, to dejstvo ne predstavlja pravne podlage za kakršnokoli obdelavo teh podatkov v povezavi s konkretnimi upravnimi postopki, zato jih je treba v dokumentih prekriti (glej tudi odločbo IP, št. 090-55/2017/12 z dne 14. 7. 2017, in sodbo Upravnega sodišča, št. I U 1731/2017-19 z dne 9. 11. 2018, kjer so bile predmet dostopa sicer odločbe o odmeri komunalnega prispevka).

IP je zaključil, da je pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijane odločbe neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil. IP je namreč ugotovil, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, saj je organ prosilcema posredoval celotno zahtevano dokumentacijo iz upravnega spisa, št. 06171-242/2018, razen prijave, dostop do katere je zavrnil z napačnimi razlogi. IP je v tej odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe pa na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot neutemeljeno. Kot neutemeljeno je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil tudi pritožbo zoper 3. točko izreka izpodbijane odločbe, saj je organ pravilno zavrnil dostop do zahtevanih informacij zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), pri čemer delni dostop do zahtevanih informacij ni mogoč zaradi načina, kako sta prosilca oblikovala svojo zahtevo.

Prosilca sta v pritožbi zoper izpodbijano odločbo zahtevala tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Gre za stroške za pravno zastopanje po odvetniški tarifi (redno pravno sredstvo v upravnem postopku) in izdatke za stranko po 11. členu Odvetniške tarife, ki nedvomno predstavljajo stroške upravnega postopka iz prvega odstavka 113. člena ZUP. V konkretnem primeru ni sporno, da se je postopek začel na zahtevo prosilcev, saj se postopek za dostop do informacij javnega značaja skladno z 12. členom ZDIJZ lahko začne zgolj in samo na zahtevo prosilca. Po prvem odstavku 118. člena ZUP organ v odločbi odloči o stroških postopka, kdo jih trpi, koliko znašajo, ter komu in v katerem roku jih je treba plačati. Prvi odstavek 113. člena ZUP določa, da gredo stroški postopka v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Stroški postopka so tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu, ipd.). Pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje (konkretno IP). Drugi odstavek 118. člena ZUP, ki ureja položaj, ko upravni organ odloča o stroških, ki so nastali v postopku s pravnimi sredstvi, namreč za odločanje o stroških ne določa drugačnih pravil, kot pri takem odločanju veljajo na prvi stopnji. Zahtevi prosilcev za povračilo stroškov torej ni mogoče ugoditi, o čemer je IP odločil v 2. točki izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] 23. 5. 2018 je bil v Uradnem listu Evropske unije, št. L 127, objavljen še Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 119,4.5.2016)

[2] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta (7. člen ZDIJZ).