prosilec - Mestna občina Ljubljana, Četrtna skupnost Polje
+ -Številka: 090-248/2018
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval zapisnike Komisije za ugotavljanje onesnaževanja v Zadobrovi v zvezi z onesnaževanjem v stanovanjski soseski, katerega povzročata dva industrijska obrata. Organ je zahtevo zavrnil, saj nima ustanovljene Komisije za ugotavljanje onesnaževanja v Zadobrovi. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ nima ustanovljene komisije, je pa imenoval tri člane Sveta, da bi občanom pomagali v zvezi z navedeno problematiko. IP je v okviru pritožbenega postopka tudi ugotovil, da se navedeni člani niso sestajali niti niso s strani občanov dobili nobene pobude za pomoč, zato v zvezi z zahtevo prosilca pri organu ni nastal noben dokument. IP je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, saj organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga.
ODLOČBA:
Številka: 090-248/2018/4
Datum: 26. 11. 2018
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 30. 10. 2018, zoper odločbo Četrtne skupnosti Polje, Polje 12, 1260 Ljubljana - Polje (v nadaljevanju organ), št. 090-70/2018-2 z dne 19. 10. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožba prosilca z dne 30. 10. 2018 zoper odločbo Četrtne skupnosti Polje št. 090-70/2018-2 z dne 19. 10. 2018, se zavrne.
- V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 29. 6. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje zapisnikov in ugotovitev Komisije za ugotavljanje onesnaževanja v Zadobrovi v zvezi z onesnaževanjem v stanovanjski soseski, katerega povzročata dva industrijska obrata, …. Prosil je, da se mu informacije posredujejo v elektronski obliki na elektronski naslov.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-70/2018-2 z dne 19. 10. 2018. V obrazložitvi je organ navedel, da zahtevane informacije ne izpolnjujejo pogojev za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj zahtevani dokumenti ne obstajajo. Svet četrtne skupnosti je namreč za sodelovanje z občani imenoval tri člane sveta, ni pa ustanovil komisije. Komisija torej nikoli ni bila ustanovljena, posledično se ni sestajala in tudi zapisniki niso mogli biti izdelani.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 30. 10. 2018 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se z ugotovitvijo organa, da ta z dokumenti ne razpolaga, ne strinja. Prav od organa je namreč aprila prejel odpravek sklepa glede problematike v Zadobrovi zaradi onesnaževanja podjetij …, ki ga je podpisal predsednik sveta organa, ki z odločbo vse to zanika. V začetku meseca maja je nato od svetnice organa, ki je bila imenovana za reševalko tega problema, prejel ugotovitve, ki so jih svetniki prejeli od določene osebe. Na spletni strani organa je objavljen tudi zapisnik sej, med njimi je tudi zapisnik seje iz aprila 2017, iz katere se vidi, da se je na seji razpravljalo o tej problematiki, prav tako pa tudi zapisnik, ki omenja delo komisije oz. delovnega telesa.
Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-70/2018-4 z dne 7. 11. 2018. Ob odstopu pritožbe je organ ponovno navedel, da ni ustanovil komisije, temveč je za sodelovanje pri razreševanju problematike imenoval tri člane sveta. Organ še dodaja, da navedeni odpravek sklepa, ki ga navaja prosilec, predstavlja sklep seje Sveta, kjer je organ imenoval tri člane sveta pri razreševanju problematike in ne predstavlja dokumenta, ki bi ga ustvarili ti člani. Elektronsko sporočilo, ki ga omenja prosilec, je sporočilo enega od članov sveta, vendar je bil njegov obisk na kmetiji neformalen, ni bil formalno poslan na organ in organ tega sporočila tudi ni obravnaval na Svetu. S preostalimi navedbami prosilec z ničemer ne dokazuje, da je bila komisija ustanovljena in da posledično obstaja dokumentacija v zvezi z njenim delom.
IP je s pozivom št. 090-248/2018/2 z dne 19. 11. 2018 organ pozval, da mu odstopi celotno dokumentacijo, ki se vsebinsko nanaša na zahtevo prosilca (tj. zapisniki, zapisi, ugotovitve, sporočila, e-sporočila idr.) vezano na onesnaževanje s strani industrijskih obratov …. Od organa je tudi zahteval, da mu posreduje pojasnila o imenovanju treh članov sveta za navedeno problematiko in zakaj imenovanje članov ne predstavlja komisije.
Organ je v dopisu št. 090-70/2018-6 z dne 21. 11. 2018 ponovno pojasnil, da ne razpolaga z nobeno dokumentacijo, ki jo zahteva prosilec. Organ je na 25. seji Sveta ČS Polje dne 18. 4. 2018 imenoval tri člane sveta, da bi nudili pomoč prizadetim občanov. Organ namreč ni pristojen za reagiranje v primeru reševanja obremenitve okolja z onesnaževanjem s hrupom in smradom, temveč so za to pristojne druge inštitucije in inšpektorati. Imenovani člani se niso sestajali, prav tako pa s strani občanov niso prejeli nobene prošnje za pomoč v povezavi z morebitnimi postopki pri institucijah, ki so za navedeno problematiko pristojne, zato ni nastal noben dokument. Organ javno objavlja svoje zapisnike sej na spletni strani četrtne skupnosti, vendar ti zapisniki niso delo imenovanih treh članov, prav tako pa iz zapisnikov izhaja, da imenovani člani niso imeli nobenih dodatnih informacij v zvezi z navedeno problematiko, s katerimi bi seznanili svet. Imenovani trije člani niso ustvarili nobenih dokumentov, ki bi izhajali iz četrtne skupnosti ali bi jih četrtna skupnost uradno prejela od njih.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec. Iz zahteve prosilca namreč izhaja, da ta želi prejeti dokumente (zapisnike in ugotovitve), ki jih je ustvarila Komisija za ugotavljanje onesnaževanja v Zadobrovi v zvezi z onesnaževanjem v stanovanjski soseski, ki ga povzročata dva industrijska obrata, in ... IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni ustanovil komisije, temveč je izmed svojih članov imenoval tri, ki bi lahko občanom nudili pomoč v zvezi z navedeno problematiko. Trije člani se niso sestajali in niso ustvarili nobenih dokumentov, prav tako pa jih ni kontaktiral noben občan, da bi mu pomagali v okviru postopkov pred pristojnimi organi. Neformalno naj bi en član sicer šel na obisk ene izmed kmetij, prav tako pa naj bi iz zasebnega elektronskega sporočila različnim naslovnikom pošiljal sporočila glede navedene problematike. Vendar po pojasnilih organa to niso dokumenti, s katerimi bi razpolagal organ in tudi niso bili obravnavani v okviru dela organa. Organ je navedeno problematiko obravnaval izključno v okviru sej Sveta, zapisniki sej pa so javno dostopni na spletni strani organa. Zapisniki Sveta niso zapisniki imenovanih treh članov za problematiko onesnaženosti, ti jih tudi niso sestavili, zato jih organ ni obravnaval kot dokumentacije, ki bi jo želel pridobiti prosilec.
Iz celotne pritožbene zadeve po ugotovitvah IP ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Organ je v pritožbeni zadevi podal pojasnila glede pritožnikovih navedb tako ob odstopu pritožbe, kot naknadno na poziv IP, in izčrpno pojasnil, zakaj v zvezi z zahtevo prosilca ni ustvarjenih nobenih dokumentov, s katerimi bi organ razpolagal v okviru svojega delovnega področja.
Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da ustvarijo nov dokument, niti da pridobi dokumente, s katerimi ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.
IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.
Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka